Na Inovacijski konferenci slovenske avtomobilske industrije GREMO, ki je potekala 3. junija, je premier Golob nastopil na panelu z naslovom Inovacije in pomen Misije GREMO za slovensko raziskovalno-razvojno okolje. V ospredju dogodka so bili dosežki avtomobilske industrije, predstavitev inovacij v okviru Misije GREMO in iskanje odgovorov na izzive, s katerimi se sektor trenutno sooča.
Predstavniki avtomobilske industrije so premierju in prisotnim ministrom predstavili rezultate dela v preteklem letu, nove poslovne modele za diverzifikacijo trgov ter strategije za nadaljnji razvoj.
Premier Golob je v svojem govoru izpostavil pomen skupnega delovanja in vloge Misije GREMO pri krepitvi sodelovanja: »Pred leti je bilo to, kar danes poslušamo, znanstvena fantastika. Največji dosežek pa je, da se podjetja, ki so bila nekoč konkurenti, danes povezujejo. Prisluhnili smo zunanjim izzivom in se povezali znotraj, z namenom, da najtežje izzive naslovimo skupaj,« je poudaril.
Poudarek na mladih, ustvarjalnosti in znanju
Premier je posebej izpostavil pomen podpore mladim in razvoju ustvarjalnosti. Opozoril je, da je po mednarodnih raziskavah ustvarjalnost tista sposobnost, ki mladim danes najbolj manjka, čeprav prav ta ločuje človeka od stroja. »Mlajšim generacijam naj bi po raziskavah primanjkovalo ustvarjalnosti in kreativnosti, kar je tudi najbolj zaskrbljujoče, saj naj bi nas prav ta lastnost ločevala od strojev,« je dejal.
Premier Golob je pojasnil, da je vlada temu sledila z večjimi vlaganji v znanost in inovacije: »Samo znanje je tisto, ki lahko ustvarja dodano vrednost, nova delovna mesta, višje plače in konkurenčnost.«
Pri tem je kot ključno orodje za spodbujanje ustvarjalnosti izpostavil prav povezovanje. »Kreativnost nastaja v interakciji. Ko so projekti in javna sredstva namenjeni povezovanju najpametnejših v panogi, gre za popoln zasuk od vseh konceptov, kako naj se vodi javna uprava v Sloveniji in Evropi. Zato je GREMO tako poseben projekt.«
Golob je izpostavil tudi pomen kulture zaupanja, ki po njegovih besedah nastane s povezovanjem: »Samo takrat, ko se boste vsi povezali, se lahko oblikuje zaupanje. In to je temelj.«
Strategije za prihodnost in vloga mladih
V zaključku nastopa se je premier dotaknil tudi treh strateških področij, ki po njegovih besedah pomembno vplivajo na prihodnost: umetne inteligence, naprednih materialov ter ambicije Slovenije, da postane vesoljska velesila. Ob tem ni izpustil obrambne industrije, kjer vidi velik potencial za vključevanje mladih strokovnjakov. Te je pozval k razmisleku o skupnih projektih, ki bi sledili zgledu Misije GREMO.
»Užitek je biti tukaj z vami,« je dejal zbranim predstavnikom industrije in se jim zahvalil za sodelovanje: »Hvala za to pozitivno klimo, ki verjamem, da izhaja tudi iz inženirskega entuziazma. To je mogoče takrat, ko imaš priložnost odkrivati nove svetove, si motiviran in tudi prepoznan kot nekdo, ki počne nekaj koristnega.«
Misija GREMO (GREen MObility), ki je bila oblikovana leta 2021, temelji na sodelovanju gospodarstva, znanosti in države. Cilj je prehod iz proizvodnje delov za motorje z notranjim zgorevanjem na komponente in tehnologije za električna vozila.
Leta 2023 je vlada s predstavniki industrije podpisala zavezo o skupni poti v zeleni in digitalni prehod, pri čemer so se vse strani strinjale o nujnosti trdnega partnerstva za izboljšanje konkurenčnosti Slovenije na globalnem trgu.
Premier je konferenco GREMO obiskal že tretje leto zapored. Oktobra 2024 je na njegovo pobudo potekalo tudi posebno srečanje s predstavniki avtomobilske industrije, kjer so razpravljali o trenutnih razmerah na evropskih trgih in možnih rešitvah za dolgoročno stabilnost slovenskega avtomobilskega sektorja.
Miha D. Kovač
Foto: Bor Slana/STA/Vlada RS Flickr
