Na osrednji slovesnosti ob dnevu slovenskih izgnancev in 80-letnici vrnitve iz izgnanstva je bil v Brestanici slavnostni govornik predsednik vlade Robert Golob. Prireditev, ki jo je pripravilo Društvo izgnancev Slovenije, je potekala na dvorišču grajskih hlevov in konjušnic, kjer je med drugo svetovno vojno delovalo največje zbirno taborišče za izgon Slovencev.
Premier Golob je v nagovoru izpostavil pomen zgodovinskega spomina, poklonil pa se je tudi predsednici društva Ivici Žnidaršič, ki se prireditve ni mogla udeležiti. »Brez vašega vztrajnega in več desetletij dolgega opominjanja, spomina, trdega dela danes ne bi bili tu. In najverjetneje bi se to poglavje v zgodovini zaključilo brez epiloga. V velik navdih ste nam,« je dejal.
Premier je zbrane nagovoril z besedami, da dan slovenskih izgnancev ni le dan spomina, temveč tudi dan opomina in odgovornosti. »Z velikim veseljem sem danes tu na dan slovenskih izgnancev. Ne le zato, ker je to dan spomina, ampak zato, ker je tudi dan opomina in obveza za prihodnost, ki jo bomo ustvarjali skupaj,« je dejal.
V nadaljevanju je poudaril, da ravno prostor, kjer je stala množica, kliče po jasnem razumevanju, kaj vojna pomeni: »Če kje, lahko na tem kraju rečemo, da je vojna zlo. Nacizem in fašizem sta bila zlo. In ta spomin ne sme biti nikoli izbrisan.«
Poudaril je tudi aktualno politično odgovornost do preprečevanja podobnih praks. »Danes ni več časa za molk, ker se dediči teh istih slik pojavljajo širom Evrope. Imamo to dolžnost, da preprečimo, da bi se pojavili tudi v Sloveniji. To je skupna zaveza prihodnosti za prihodnje rodove in da bomo enkrat za vselej uresničili tisto znano krilatico: ‘Nikoli več, nikoli več zla’,« je dejal Golob.
Spomnil je, da je pot izgnancev do svobode trajala še dolgo po koncu vojne. »Potekala je v tišini, nikoli pa v pozabi, tudi po zaslugi Društva izgnancev Slovenije,« je dejal in dodal: »80 let je bilo potrebnih, da se ta pozaba in krivica od besed preneseta v dejanja. Danes je dan dejanj, ko bomo to krivico enkrat za zmeraj odpravili, ne samo priznali.«
Zakon o odškodninah in politična odgovornost
Premier je posebej poudaril pomen tega trenutka za državno politiko: »Priznana vam je bila pred tridesetimi leti, a nikoli odpravljena.« Po njegovih besedah vlada, ki jo vodi, kot prva po osamosvojitvi premore politično moč, da se s tem tudi dejansko sooči. »S to koalicijo in vlado smo prvi zbrali to moč v dobrih tridesetih letih samostojnosti.«
Ob tem je opozoril na razlikovanje med resnico in ideologijo ter na pomembnost verodostojnega zgodovinskega spomina: »Ker nismo nikoli poskušali potvarjati zgodovine, se je zdelo samoumevno, da moramo krivico izgnancem povrniti tako kot vse ostale. K temu nas ne vodi nobena ideološka politika. Nobena želja po sprevračanja zgodovine, ampak iskrena želja po tem, da živimo skupaj bolje.«
Društvo izgnancev Slovenije je ob tej priložnosti izpostavilo, da je Golob prvi predsednik vlade Republike Slovenije, ki se je javno odzval na njihove dolgoletne zahteve, tudi glede vojne odškodnine. »Vaše zavzemanje za odpravo krivic, glede gmotne škode, ki je bila storjena med drugo svetovno vojno, nas navdaja z velikim upanjem, da bo zakon končno tudi sprejet,« so zapisali v izjavi.
Zakon, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila koalicija 25. aprila letos, predvideva izplačilo simbolnih nadomestil vsem žrtvam vojnega nasilja z ustreznim priznanjem statusa – izgnancem, internirancem, taboriščnikom in tudi t. i. ukradenim otrokom. Namen ukrepa je priznanje in delna poprava zgodovinske krivice, ki jo je utrpel ta del prebivalstva.
Ana Koren
Foto: Žan Kolman/KPV/GOV.si
