Slovenija je 21. junija 2025 postala 25. polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN), kar predstavlja enega največjih dosežkov slovenske znanosti v zadnjih desetletjih. Dogodek so danes uradno pospremili s sporočili iz vlade in pristojnega ministrstva. V ospredju pa sta bila pomen dolgotrajnega sodelovanja slovenskih znanstvenikov z mednarodnim raziskovalnim okoljem in prihodnje priložnosti, ki jih članstvo prinaša.
Predsednik vlade Robert Golob je ob tej priložnosti poudaril, da je »danes za Slovenijo zgodovinski dan«, saj z vstopom v CERN država postaja del ene »najuglednejših znanstvenih institucij na svetu«. Ob tem je izpostavil simbolno in strateško težo članstva: »To je jasno sporočilo, da Slovenija verjame v znanost – kot temelj razvoja, kot naložbo v prihodnost in kot most v svet.«
CERN kot prostor sodelovanja in znanja je po Golobovih besedah več kot raziskovalna ustanova. »Je prostor, kjer se človeštvo zmore povezati v iskanju resnice za razvoj, za napredek, predvsem pa za mir.«
Slovenija je s CERN-om povezana že desetletja. Slovenski raziskovalci so med drugim vključeni v projekt Atlas, ki je del eksperimentov na velikem hadronskem trkalniku. Posebej pomembno vlogo ima v tem okviru fizik Andrej Gorišek z Instituta »Jožef Stefan«, ki je marca letos postal glavni koordinator detektorja Atlas. Predsednik Sveta Cerna Costas Fountas je ob včlanitvi Slovenije povedal, da jih s Slovenijo veže »dolgoletno sodelovanje«, ki bo s polnopravnim članstvom dobilo novo razsežnost.
Ob uradni potrditvi članstva je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije zapisalo: »Polnopravno članstvo Slovenije je izjemno priznanje naši znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Poleg tega potrjuje in krepi ugled Slovenije kot države, ki svojo prihodnost gradi na znanju in znanosti.«
Minister Igor Papič je pri tem izpostavil, da znanje poleg naravnih lepot predstavlja edino pravo naravno bogastvo Slovenije. »Zato smo za znanost, raziskave in inovacije namenili rekordna finančna sredstva. Da bo tako tudi naprej, smo v zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zapisali obvezo o letnem povečevanju sredstev za ta področja,« je še dodal.
Pomembna razlika od prejšnjega sodelovanja je v tem, da je Slovenija zdaj tudi formalno solastnica ene najpomembnejših znanstvenoraziskovalnih infrastruktur na svetu. Generalna direktorica Cerna Fabiola Gianotti je v tej zvezi dejala: »Država ter njene raziskovalke in raziskovalci bodo tako dobili nove priložnosti na področju temeljnih raziskav, razvoja tehnologij, izobraževanja in usposabljanja.«
Priložnosti za znanost, gospodarstvo in mlade
Članstvo v CERN-u ne pomeni le dostopa do vrhunske infrastrukture, kot je veliki hadronski trkalnik, temveč omogoča tudi neposredno sodelovanje v ključnih eksperimentih na področju fizike delcev. Predsednik vlade dr. Robert Golob je izpostavil pomen vključevanja slovenske znanstvene skupnosti v globalno znanost: »To pomeni tudi politično odgovornost in priložnost za strateško udejstvovanje v eni najnaprednejših znanstvenih skupnosti na svetu.«
Poleg koristi za znanost Golob izpostavlja tudi širši vpliv na razvoj: »Koristi članstva presegajo znanost. Povezujejo se z gospodarstvom, izobraževanjem, inovacijami. Naša podjetja bodo lahko sodelovala v tehnološko zahtevnih projektih, tako pridobivali nove kompetence in razvijali inovativne rešitve z visoko dodano vrednostjo.«
Dostop do CERN-ovih javnih razpisov bo omogočil tudi slovenskim podjetjem vključitev v razvojno verigo ene največjih raziskovalnih ustanov na svetu. Mladim raziskovalcem se odpirajo vrata za nabiranje izkušenj v okolju, ki presega meje znanega. Golob pravi: »Naši mladi raziskovalci bodo dobili priložnost, da nabirajo in uresničujejo znanje v okolju, kjer znanost prestopa meje mogočega.«
Znanost po njegovih besedah ni le laboratorij, »je pogum, je odgovornost, je vizija«. Verjame, da bo članstvo dolgoročno »okrepilo slovensko znanost, pospešilo razvoj tehnologije in odprlo vrata inovacijam«, predvsem pa »krepilo naš ugled kot naroda, ki zna vlagati v znanje«.
Z vstopom v CERN Slovenija tudi simbolno ponovno stopa v zgodovinsko sfero, saj je bila Jugoslavija med ustanovnimi članicami te organizacije leta 1953. Leta 1961 je Jugoslavija izstopila, Slovenija pa se zdaj po 64 letih vrača kot samostojna polnopravna članica.
Ceremonija ob vstopu Slovenije med polnopravne članice bo potekala 3. julija v Ženevi, kjer bo Cernova častna garda dvignila slovensko zastavo. »Zato mi bo 3. julija v Ženevi v posebno čast dvigniti slovensko zastavo in z njo počastil naše znanje, našo odgovornost in našo prihodnost,« je napovedal premier Golob. Dogodka se bodo udeležili najvišji politični predstavniki Slovenije, med drugim predsednik vlade, minister Papič, veleposlanica v Ženevi Anita Pipan ter predstavniki znanstvenih in visokošolskih ustanov.
CERN je bil ustanovljen po drugi svetovni vojni kot projekt evropskega povezovanja na področju znanosti. Njegovo temeljno vodilo »znanost za mir« se je kazalo tudi v času hladne vojne, ko je organizacija združevala znanstvenike z obeh strani železne zavese. Danes to poslanstvo ostaja živo. V besedah predsednika vlade: »Kjer sodelovanje premaga delitve in kjer se človeštvo zmore povezati v iskanju resnice za razvoj, za napredek, predvsem pa za mir.«
Foto: Pixabay
