Premier Golob: Počrpano več kot 100-odstotkov EU sredstev
V Državnem zboru Republike Slovenije so poslanci na redni seji predsedniku vlade Robertu Golobu in njegovi ministrski ekipi zastavljali vprašanja. Kot poroča MMC RTV SLO, je premier Golob ob tem nagovoril poslance tudi o obravnavi deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije. Seja je prinesla pestre razprave, od reformnih načrtov vlade do problematike črpanja evropskih sredstev in preprečevanja medvrstniškega nasilja.
Še pred začetkom poslanskih vprašanj so se poslanci na pobudo Slovenske demokratske stranke (SDS) odločali o tem, ali naj bi se novi zakon o zdravstveni neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo obravnaval po skrajšanem postopku. Kot navaja MMC RTV SLO, je predlog podprl 47 poslancev, kar pomeni, da bo novela obravnavana po hitrem postopku. Odločitev odpira pot k hitrejšemu sprejetju spremembe, ki bi lahko izboljšala dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Reformni potencial vlade pod drobnogledom
Eno od osrednjih poslanskih vprašanj je premierju Golobu zastavil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar. Logar je izpostavil reformne obljube vlade, ki jih je ta dala ob nastopu mandata, in spomnil, da je vlada napovedala leto 2025 kot reformno leto. “Kako kaže reformnim ukrepom, ki ste jih ljudem zaljubili ob nastopu vlade, s sicer najmočnejšo koalicijsko večinoma v zgodovini države?” je vprašal Logar.
Premier Golob je v odgovoru poudaril ambicioznost svoje vlade. “Ta vlada bo v enem mandatu izpeljala več reform kot vse druge vlade v zadnjih 20 letih skupaj. Reforme niso bile to, kar ste vi naštevali. Reforme, ki smo jih zavezali v letu 2023 in smo jih aktivno pripravljali in aktivno usklajevali skozi socialni dialog, ki vam je lahko malo neznan, pa niti približno neznan, tako da danes že ali sprejeti ali pa tik pred potrditvijo v državnem zboru,” je dejal Golob, kot poroča MMC RTV. SLO. Dodal je, da je koalicijska pogodba zasnovana za dva mandata, kar omogoča dolgoročno izvedbo reforme.
Slovenija zaostaja pri črpanju evropskih sredstev
Pomembna tema razprave je bila tudi problematika črpanja evropskih sredstev, ki jo je izpostavil poslanec SDS-a Franc Breznik. “Največji problem, ki ga ugotavljamo v zadnjih mesecih in tednih, je črpanje sredstev iz tako imenovane kohezijske politike 2022–2027, da gre pri tem črpanju, lahko rečemo, res vse narobe, kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije,” je dejal Breznik. Poudaril je, da Slovenija trenutno najmanj črpa evropska sredstva, saj je pri realizaciji sredstev za okrevanje in dosegla le 41 sosednjih, medtem ko je Hrvaška in druga država bistveno uspešnejša.
Premier Golob je priznal, da je Slovenija v tem mandatu soočena z velikimi obveznostmi, saj se je zaključilo eno programsko obdobje, začelo novo, obenem pa so bile na voljo še sredstva iz solidarnostnega sklada zaradi poplav. “Vse to se izvaja v resnici bistveno učinkoviteje, kot se želi prikazati. Preteklo programsko obdobje, ki se je zaključilo v tem mandatu, je bilo počrpano več kot 100-odstotno,” je poudaril Golob, kot piše MMC RTV SLO. Napovedal je, da bo tempo črpanja v prihodnjih letih bistveno narasel, saj je vlada že februarja sprejela načrt za pospešitev črpanja sredstev.
Medvrstniško nasilje: pozivi k sistemskim rešitvam
Poslanka NSi-ja Iva Dimic je premierno povprašala o ukrepih za preprečevanje medvrstniškega nasilja, ki v zadnjih letih pretresa Slovenijo. Spomnila je na predloge celjskih ravnateljev, ki so že pred dvema letoma pozvali k spremembi zakonodaje, da bi šole lahko učinkoviteje ukrepale. “Ravnatelji menijo, da bi sistem moral omogočiti takojšnjo začasno odstranitev nasilnih in motečih otrok z oddelka oziroma šole, saj bi morala biti pravica preostalih učencev do varnega urejenega okolja ter nemotenega pouka nad pravico nasilnih in motečih učencev, da so v šoli,” je citirala Dimic.
Golob je poudaril, da se večina nasilja, zlasti tistega na spletu, ne dogaja v šolah, temveč zunaj njih. “Žal se večina tega nasilja sploh tega, ki se najde na spletu, ne dogaja v šolah, ampak zunaj njega. To se nič ne spremeni, da moramo na tem področju delovati, in delovati moramo kontinuirano,” je dejal, kot navaja MMC RTV SLO. Izstavil je projekt Centra za mladostnike, ki ga financirajo iz kohezijskih sredstev in združuje multidisciplinarne strokovnjake za izobraževalno problematiko. Poudaril je pomen preventive, za katero si vlada prizadeva že dve leti.
Privatizacija socialne mreže: pot v pogubo
Poslanka Socialnih demokratov (SD) Bojana Muršič je opozorila na problematiko podeljevanja koncesij za gradnjo domov za starejše, pri čemer je izpostavila primer avstrijske družbe Senecura, ki je napovedala prodajo svojih koncesijskih domov v Sloveniji. “Primer Senecura jasno kaže na to, da bi morala dolgotrajna oskrba in socialno varstvo starejših temeljiti na javnem omrežju domov za starejše, ne pa na koncesijah zasebnikov,” je dejala Muršič.
Premier Golob se strinja, da privatizacija socialne in zdravstvene mreže vodi v težave. “Prav na tem področju se žal kaže, da je privatizacija socialne mreže, tako kot tudi zdravstvene mreže, pot v pogubo. Tudi če na prvi pogled zasebniki obljubljajo, da bodo sami prevzeli naše breme, ki bi ga morala nositi država, se pozneje pri izvajanju izkaže, da naše prevzamejo največji dobiček,” je poudaril Golob, kot poroča MMC RTV SLO. Dodal je, da vlada krepi javni sistem oskrbe starejših, kar omogoča tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.
Obravnava deklaracije o delovanju v EU-ju
Pomemben del seje je bil namenjen obravnavi deklaracije o usmeritvah za delovanje Slovenije v institucijah EU-ja. Premier Golob je v nagovoru poudaril, da se Evropska unija sooča z novimi izzivi, saj se ne more več zanašati na nekdanje partnerje na področju varnosti in gospodarstva. Posredno je kritiziral ZDA, čeprav jih ni neposredno omenil, in dejal, da mora Evropa postati bolj samostojna. Med prednostnimi nalogami Slovenije je izpostavil konkurenčnost evropskega gospodarstva, krepitev kapitalske unije in vlaganje v znanje.
Kot piše MMC RTV SLO, poslanstvo na aprilski seji čaka še vrsta drugih tem. V sredo bodo obravnavali interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS, ter ponovno glasovali o noveli zakona o zdravstvenih dejavnostih po vetu Državnega sveta. V petek se bo redna seja zaključila, sledila pa bo izredna seja, na kateri bodo poslanci obravnavali predlog zakona o javnih uslužbencih.
Portal24; Foto: Žan Kolman/KPV
