Premier Robert Golob je na zadnji dan redne julijske seje državnega zbora odgovarjal na poslanska vprašanja. V ospredju razprave so bile teme povezane z davčno politiko, socialnimi prispevki in vlaganjem v znanost. Medtem ko mu opozicija očita višanje davkov in regulacij, premier odgovarja, da je vlada zavezana ljudem in skrbi za njihovo dostojanstvo, zlasti v starosti.
Poslanka SDS-a Alenka Hebl je predsedniku vlade očitala, da vlada uvaja nove prispevke brez jasne protiusluge za državljane. Ob tem je izpostavila obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo in vprašala, ali bo vlada prisluhnila predlogu SDS za njegovo ukinitev, zlasti pri upokojencih. Vprašala je: »Ali je pravično, solidarno in pošteno, da ljudem pobirate denar za prispevek za dolgotrajno oskrbo, čeprav ne vedo, kaj bodo v zameno za to prejeli?«
Premier Golob je v odgovoru poudaril pomen solidarnosti in skrbi za starejše. Dejal je: »To je nekaj, kar je naša civilizacijska dolžnost do naših mam, očetov, babic in dedkov, to je nekaj, kar mi, ki smo še v cvetu ustvarjanja, prispevamo zato, da oni z dostojanstvom lahko preživljajo svojo jesen.«
Kot je pojasnil, se sredstva za dolgotrajno oskrbo zbirajo na posebnem računu znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in jih je mogoče porabiti izključno za oskrbo starejših.
MMC RTV SLO poroča, da je Golob izpostavil tudi ekonomski vidik bremena, ki ga brez javne podpore pogosto nosijo družine: »Kako si lahko nekdo privošči pri 780 evrih pokojnine plačevati 1500 evrov za oskrbo v domu za starejše? Ne more si sam, odvisen je od svoje družine. Po novem bo to spremenjeno. Del, ki ni zdravstveni, nekateri ga imenujejo hotelski, bo omejen s kapico in ne bo smel presegati minimalne pokojnine.«
‘Vlada deluje preko odlokov in odredb’
Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj je vladi očital, da deluje prek odlokov in uredb. Spomnil je na zvišanje RTV-prispevka in trošarine za pivovarje ter regulacijo veselih prireditev. »Tudi novoletnih lučk ste se lotili. Kdo torej vlada z odloki, uredbami in pravilniki?« je vprašal.
Golob mu je odgovoril, da se je vlada v svojem mandatu soočila z različnimi zunanjimi okoliščinami: »Smo pa žal imeli opravka s celo vrsto drugih takih in drugačnih zunanjih okoliščin, od naravnih nesreč do vojne, ne samo v Ukrajini, do vojne in genocida na Bližnjem vzhodu, do razmer v zunanji politiki, ki so vse drugo kot naklonjene.«
Dodal je, da vlada ostaja osredotočena na ljudi: »Dobički gospodarstva, to je osnovni kriterij, po katerem kapital meri uspešnost svojih naložb, so rekordni. Še nikoli do zdaj niso bili dobički v Sloveniji gospodarstva tako visoki, kot so bili v letih 2023 in 2024.«
Golob ob tem poudaril, da »davki niso namenjeni polnjenju nekega imaginarnega proračuna«, temveč omogočanju kakovostnih javnih storitev. »To je država, v kateri si želim živeti, in ne država, kjer bomo zato, da bodo nekateri bogati lastniki, ki danes mogoče izsiljujejo državo za višje cene, imeli za pet metrov daljšo jahto. Taka država ni moja država in nikoli ne bo, in verjamem, da tudi ne država Slovenk in Slovencev.«
Vlaganje v inovacije in znanost
V nadaljevanju seje je poslanka Svobode Mirjam Bon Klanjšček naslovila vprašanje na temo vlaganj v inovacije in znanost. Premier je poudaril pomen celotne verige znanja – od vrtcev do visokotehnološkega gospodarstva. »Od prvega dne tega mandata smo si postavili za cilj, da celotno verigo znanja, ki se začne v vrtcu in konča v gospodarstvu, okrepimo,« je dejal Golob.
Po njegovih besedah je vlada začela pri tistem delu sistema, ki prinaša neposredne rezultate – pri inovacijah. »Najlažje bi bilo začeti mogoče v vrtcih, ker je tam treba najmanj vložiti, pa bi se lahko najbolj hvalili, ampak učinkov tega ne bo še deset ali več let.«
Kot enega večjih dosežkov je izpostavil sprejetje zakona o inovacijah, zakona o visokem šolstvu in novega plačnega sistema, ki naj bi po njegovem mnenju pomembno izboljšal položaj zaposlenih v izobraževanju. »Po celi državi se gradijo nove fakultete,« je še dodal.
Foto: Daniel Novakovič /STA/ Vlada RS Flickr
