Premier Robert Golob je z izjavo glede davčne obremenitve delodajalcev v Sloveniji znova razburil javnost. Kot je dejal, so prispevne stopnje, ki jih plačujejo delodajalci za delo zaposlenih, med najnižjimi v Evropi: »Pa ne boste nikoli slišali gospodarstvenikov, da bi se s tem pohvalili. Prispevne stopnje na delo zaposlenih, ki jih plačujejo gospodarstveniki, so med najnižjimi, bistveno nižje od sosednjih držav, pa bodo ti isti delodajalci raje govorili o davčnem primežu drugje, ne pa na tem delu.«
Vendar pa razpoložljivi podatki kažejo, da je celotna slika precej bolj kompleksna.
Po podatkih Eurostata za leto 2024 znaša delež prispevkov delodajalcev v Sloveniji 14,1 odstotka, kar je res precej nižje od povprečja Evropske unije (24,7 odstotka) in evroobmočja (25,5 odstotka). A to predstavlja le en del davčne slike.
Ko vključimo celotno obremenitev povprečne plače – kar vključuje prispevke delodajalca, prispevke zaposlenega in dohodnino – se številke hitro spremenijo. Slovenija dosega skupno davčno obremenitev 44,6 odstotka, kar jo po podatkih OECD uvršča na šesto mesto med 38 analiziranimi državami. Povprečje OECD znaša bistveno nižjih 34,9 odstotka.
Primerjave s sosedami niso enoznačne
Premier je izjavo podprl z oceno, da so prispevki nižji kot v sosednjih državah, vendar so podatki raznoliki. Avstrija ima sicer višje prispevne stopnje delodajalcev, a kljub temu tam obstaja tako imenovana socialna kapica, ki pri višjih plačah omejuje rast prispevkov. V Sloveniji takšne kapice ni, zato pri visokih plačah skupna davčna obremenitev še dodatno narašča.
V praksi to pomeni, da slovenski delodajalec za povprečno bruto plačo okoli 2.200 evrov plača dodatnih 16,1 odstotka prispevkov, kar skupni strošek dela dvigne na približno 2.550 evrov. V primeru višjih plač pa strošek še bistveno naraste – kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskega okolja za visoko kvalificiran kader.
Statistični urad Republike Slovenije (SURS) poroča, da je bila davčna obremenitev stroškov dela v letu 2023 pri 39,7 odstotka, leta 2024 pa se je ta delež povečal na 41,5 odstotka. To potrjuje, da se obremenitev dela v Sloveniji povečuje, ne zmanjšuje.
Ob tem je treba omeniti tudi, da je Slovenija že dolgo med državami z visokim deležem davčnih prihodkov v BDP (36,9 odstotka v letu 2016), kar jo po tem kazalniku približuje povprečju EU (39,8 odstotka). Vendar pa to ne pomeni nujno večje učinkovitosti ali nižjih stroškov dela za podjetja.
Sklep: Premierjeva izjava je delno točna, a zavajajoča
Čeprav drži, da so sami prispevki delodajalcev v Sloveniji relativno nizki, premierjeva izjava o »najnižjih obremenitvah v Evropi« ne zajame celote. Ko upoštevamo celotno davčno sliko dela, je Slovenija v zgornji polovici držav tako v EU kot v OECD. Stroški dela za delodajalce so visoki predvsem zaradi kombinacije davkov in prispevkov, zlasti ob odsotnosti zgornje meje pri visokih dohodkih.
Trditev, da imajo slovenski delodajalci najmanjšo davčno obremenitev, zato ne vzdrži natančnejše analize. Visoki stroški dela ostajajo eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Miha D. Kovač
Foto: Žan Kolman/KPV
