Prenova sistema: Minister bi ostal, DZ pa bi lahko izražal nezadovoljstvo
Strokovna skupina, ki svetuje pri pripravi ustavnih sprememb, je predstavila kompromisno rešitev v zvezi z interpelacijami ministrov. Predlog predvideva, da bi Državni zbor (DZ) lahko izrazil nezadovoljstvo z delom posameznega ministra, vendar to ne bi avtomatično pomenilo njegove razrešitve. Tako bi minister ostal na položaju, a politične posledice bi bile jasne, saj bi to nakazovalo na oblikovanje večine, ki bi lahko zamenjala celotno vlado.
Ta rešitev je del širšega predloga sprememb ustave, ki se nanaša na več členov, med drugim na 112., 114. in 118. člen. Predlagane spremembe so v parlamentarni postopek vložile poslanske skupine Gibanja Svoboda, SD in NSi aprila lani, njihov namen pa je poenostaviti in izboljšati postopke imenovanja in razrešitve ministrov ter delovanje vlade.
Prenos pristojnosti imenovanja ministrov
Ena ključnih sprememb, ki jo prinaša predlog, je prenos pristojnosti imenovanja ministrov z DZ-ja na predsednika republike. Ta bi imel pri imenovanju predvsem formalno vlogo, saj imenovanj ne bi mogel zavrniti. Gre za že šesti poskus ukinitve dvofaznega postopka, ki je v Sloveniji edinstven, saj državni zbor najprej izvoli predsednika vlade, nato pa potrdi še njegovo ministrsko ekipo.
Če bi predlog uspel, bi bil postopek v DZ-ju poenostavljen, saj bi poslanci z absolutno večino izvolili predsednika vlade, ki bi nato oblikoval ministrsko ekipo, potrjeno s strani predsednika republike. V tem primeru interpelacija posameznega ministra ne bi bila več mogoča – poslanci bi lahko izrazili nezadovoljstvo le s celotno vlado, kar ureja sprememba 118. člena ustave.
Fleksibilnejše oblikovanje vlade in število ministrstev
Predlagane spremembe vključujejo tudi večjo fleksibilnost pri določanju števila ministrstev. Po spremembi 114. člena ustave število ministrstev ne bi bilo več določeno z zakonom, temveč bi bilo v pristojnosti vsake vladajoče koalicije, ki bi število prilagodila potrebam in prioritetam. Zakon bi še naprej urejal pristojnosti posameznih ministrstev in vlade kot celote.
Politične posledice interpelacij
Strokovna skupina, ki jo vodi Igor Kaučič, je podala tudi svoje mnenje o predlaganih spremembah. Po besedah Janeza Pogorelca, enega od članov skupine, predlogi temeljijo na že večkrat vloženih pobudah, vendar večjih pomislekov niso imeli. So pa oblikovali kompromis glede 118. člena, ki ohranja možnost poslancev, da izrazijo nezadovoljstvo z delom posameznega ministra.
Kljub temu pa bi izglasovano nezadovoljstvo imelo politične posledice. Če bi poslanci z večino glasovali proti ministru, bi to ustvarilo pritisk na predsednika vlade, da ministra zamenja. Če tega ne bi storil, bi obstajala možnost, da bi poslanci oblikovali večino za izglasovanje konstruktivne nezaupnice, kar bi pomenilo padec vlade. Tako bi predsednik vlade moral premisliti, ali bo ministra podprl ali ga bo zamenjal.
Trije osnutki ustavnih sprememb
Ustavna komisija DZ-ja je že pred začetkom razprave odločila, da bo strokovna skupina pripravila tri različne osnutke sprememb ustave. Prvi osnutek bi se osredotočil zgolj na spremembo 114. člena, drugi bi vseboval vse tri predlagane spremembe členov, tretji pa bi obravnaval spremembe 112. in 114. člena, kar vključuje prenos pristojnosti potrjevanja ministrov na predsednika republike.
Pri spremembi 114. člena so strokovno skupino tudi pozvali, naj vključijo primere iz prakse drugih držav. Razpravo o predlogih so sicer prekinili, kar je v opoziciji povzročilo nezadovoljstvo.
Podpora za ustavne spremembe še ni zagotovljena
Za uveljavitev ustavnih sprememb je potrebna dvotretjinska večina v DZ-ju, kar pomeni vsaj 60 glasov. Trenutno te podpore predlagatelji še nimajo. SDS, ki je v preteklosti že predlagal podobne spremembe, nasprotuje trenutnemu predlogu. Tudi Levica je do predlaganih sprememb zadržana.
Poleg tega predloga ustavnih sprememb je v parlamentarnem postopku tudi predlog za spremembe glede imenovanja sodnikov, s katerimi bi se pristojnost imenovanja prenesla z DZ-ja na predsednika republike. Vlada pa je v DZ poslala tudi predlog sprememb 160., 161. in 162. člena ustave, ki bi uvedle diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, kar bi omogočilo hitrejše odločanje in boljše varstvo ustavnosti ter človekovih pravic.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Matija Sušnik/DZ
