Prenovljeni Erar: Je Gen-I slovenski USAID?
Slovenija je majhna država. Vseeno pa ne razočara, ko gre za velike zgodbe. Prenovljeni Erar, spletna platforma, ki razkriva porabo javnega denarja, je v zadnjih dneh še prilil bencin na ogenj v že tako razvnet slovenski politični prostor. Tokrat v ospredju ni kakšen zakoten občinski projekt asfaltiranja ceste do praga poslanca ali 800% višji računi za mobilno telefonijo te vlade. Ne, v središču je Gen-I. Slovenski energetski gigant, ki pod taktirko Roberta Goloba že leta igra vlogo nekakšnega skrivnostnega igralca na slovenski politično-gospodarski šahovnici. Vprašanje, ki se poraja ob svežih podatkih je: Ali je Gen-I postal slovenski USAID, orodje za financiranje zgodb, projektov in interesov tranzicijske levice?
Ali je Gen-I postal slovenski USAID, orodje za financiranje zgodb, projektov in interesov tranzicijske levice?
Erar je razkril, da je Gen-I v zadnjih letih namenil zajetna sredstva za sponzorstva, donacije in projekte, ki na prvi pogled nimajo veliko skupnega z osnovno dejavnostjo podjetja tj. s trgovanjem z energijo. Med drugim je Gen-I v obdobju 2018–2022, po podatkih Erarja, za sponzorstva in donacije namenil več milijonov evrov. Denar je tekel na različne naslove: od kulturnih festivalov, kot je Festival Ljubljana, ki je v tem obdobju prejel več deset tisoč evrov, do humanitarnih akcij, kjer so prispevki Gen-I v posameznih letih dosegli tudi šestmestne zneske. Medijski svet ni bil izvzet. Sponzorski dogovori z nekaterimi medijskimi hišami so prav tako del te zgodbe, čeprav natančni zneski ostajajo manj transparentni in skriti za poslovnimi pogodbami. Kako je Gen-I financiral konkretne medijske aktiviste kot je npr. razvpiti primer Vesne Vukovič (103.000 eur) ipd., tudi še ni znano. Bo pa slej kot prej, brez skrbi.
Kaj vse bomo še videli, ko se bodo zdramili prisesani strici iz ozadja potem, ko bodo dojeli, da se končuje obdobje plime v njihovih koritih?
Pod površjem
Ko pogledaš pod površje, so vzorci namreč očitni tudi manj veščim opazovalcem. Prejemniki sredstev so pogosto povezani z določenimi političnimi krogi, nevladnimi organizacijami in mediji, ki – kako priročno – podpirajo iste ideje kot nekdanji šef Gen-I, zdajšnji predsednik vlade. Naključje? Morda. A v Sloveniji so takšna naključja redka. Dejstvo je, da v poslanski skupini Gibanje Svoboda, ki trenutno šteje 38 poslancev, vsaj pet poslancev neposredno izhaja iz Gen-I: Robert Golob, Matej Arčon, Nataša Avšič Bogovič, Aleš Rezar in Tamara Vonta. To je več kot 13 % poslanske skupine! Roko na srce, res je težko zanikati kar precej močno kadrovsko prepletenost med podjetjem in stranko. Kaj vse bomo še videli, ko se bodo zdramili prisesani strici iz ozadja potem, ko bodo dojeli, da se končuje obdobje plime v njihovih koritih?
USAID in naključna podobnost?
Spomnimo se nedavne odmevne afere okoli USAID-a. Gre za ameriško agencijo za mednarodni razvoj, katere nakazila je javno razkrilo novoustanovljeno ameriško ministrstvo DOGE. Uradno je šlo za pomoč tujim državam in organizacijam znotraj držav. V praksi pa je to že desetletja orodje ameriške mehke moči. Skozi to organizacijo ZDA financirajo “demokracijo” tam, kjer jim ustreza. Je Gen-I postal naša verzija takšnega delovanja v lokalnem, slovenskem okolju? Podjetje, ki je posredno v državni lasti, ima očitno dovolj proste roke, da z milijoni oblikuje družbeno krajino. Podatki Erarja kažejo, da so se tokovi denarja še posebej okrepili v obdobju 2020–2022, ko je Golob že začel kazati politične ambicije. Ni potrebno biti ravno marketinški guru za ugotovitev, da so npr. sponzorstva predvsem naložba v prihodnost. Pravo vprašanje je le, za čigavo prihodnost gre.
Ali živimo v državi, kjer državno energetsko podjetje financira eno politično opcijo in s tem neposredno uničuje demokracijo v državi?
Je prenovljeni Erar res tako poln napak?
Golobovi pristaši lahko vpijejo kolikor hočejo, da gre zgolj za zaroto desnice, ki hoče očrniti uspešno zgodbo. A Erar ne laže. Številke so tam, črno na belem. In te številke zahtevajo razlago. Zakaj energetsko podjetje financira toliko projektov, ki nimajo neposredne povezave z njegovim poslanstvom? Zakaj se zdi, da so prejemniki sredstev pogosto ideološko usklajeni samo z eno stranjo političnega spektra? In zakaj nihče ne vpraša, ali je to res v interesu vseh nas, ki na koncu plačujemo račune za elektriko? Zakaj se državni energetski gigant, monopolist pri preprodaji energije iz Nuklearne elektrarne Krško, sploh ukvarja z donacijami, sponzorstvi, marketingom itd.?
Ali državno podjetje uničuje prihodnost lastne države?
Gen-I ni nevladna organizacija. Ni dobrodelna ustanova. Je podjetje, ki naj bi državi ustvarjalo dobiček in zagotavljalo energetsko stabilnost. Če pa se izkaže, da je njegova vloga širša tj. da služi kot finančni vzvod za politične cilje, imamo resen problem. Ne zato, ker bi bil Golob prvi, ki bi to počel. Problem je, ker si tega nihče ne upa glasno reči. Prenovljeni Erar je naredil prvi korak. Zdaj je čas, da se vprašamo: Ali živimo v državi, kjer državno energetsko podjetje financira politično opcijo in s tem neposredno uničuje demokracijo v državi? Ali imamo opravka z združbo, ki neposredno uničuje našo prihodnost tako, da zagotavlja korito peščici izbrancev, ki vladajo državi? Zakaj NPU še ne preiskuje tovrstnih špekulacij? Imajo kritiki Policije prav, da gre, od kadrovskih rošad na vrhu MNZ dalje, zgolj še za Golobovo podaljšano roko upravljanja z državo? Kje mi potem živimo?
