Zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, je po odločitvi  Ustavnega sodišča v neskladju z ustavo. Za odpravo neskladja ima DZ šest mesecev.

Ustavno sodišče je navedlo, da do odprave neskladja velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol, in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.

Postopek na podlagi ustavne pritožbe dveh istospolnih parov

Postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb je US začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov. Para z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela.

US je z eno izmed odločb odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. Glede na odločitev ustavnega sodišča, ki jo povzema sporočilo, takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.

Takšna odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola, ocenjuje US.

 “Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji.”

Ustavno sodišče

Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb je terjala tudi izenačitev njihovega pravnega položaja na področju posvojitve, navaja US. Odslej lahko istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca, je odločilo US. V Sloveniji je istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev), navaja US.

Presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, ugotavlja US.

 “… saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja. Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka.”

Ustavno Sodišče

Takšna odločitev po mnenju US “ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin”. “Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi.”

Foto:  iStock by Getty images

By A.K.

Komentar: