Prešernove nagrade 2024: Praznik umetnosti
Na predvečer Prešernovega dneva je v Cankarjevem domu potekala državna proslava, na kateri so podelili najvišja priznanja na področju umetnosti v Sloveniji – Prešernovi nagradi za življenjsko delo ter nagrade Prešernovega sklada. Letošnja dobitnika Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Oba lavreata sta nagradi sprejela brez zahvalnega govora, ob prihodu v Gallusovo dvorano pa sta bila skupaj z ostalimi nagrajenci deležna bučnega aplavza.
V okviru proslave so umetnike in njihovo delo predstavili z videoportreti. Scenarij umetniškega programa z naslovom V jezik so zapisane sanje so soustvarili Dušan Šarotar, Tatjana Doma in Primož Ekart, ki je bil tudi režiser prireditve. Osrednji govorni del je pripadel predsednici Upravnega odbora Prešernovega sklada, kustosinji in avtorici Zdenki Badovinac, ki je v govoru izpostavila povezanost umetnosti in znanosti ter opozorila na vprašanje pomena umetnosti v sodobnem svetu.
Pomen jezika in umetniške svobode
Po poročanju MMC RTV SLO je Zdenka Badovinac v svojem govoru poudarila, da je “Prešernov Krst pri Savici zgodovinska lekcija, ki bi za današnjo rabo morala služiti prepoznavanju sodobnih kulturnih kolonizatorjev.” Dotaknila se je tudi posthumanizma, ki sega onkraj antropocentrizma, ter ideje humanosti, ki presega evropocentrizem. “Med letošnjimi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada so tisti, ki dajejo glas drugim; beguncem, naravi, zvokom in glasovom, ki prihajajo iz nepriičakovanih smeri. Umetnost se danes zavzema ne samo za radikalno govorico, ampak tudi za radikalno poslušanje.”
Letošnji prejemniki nagrade Prešernovega sklada so vizualna umetnica Nika Autor za dve samostojni razstavi in serijo eksperimentalnih filmov, oblikovalski kolektiv Grupa Ee za izrazit oblikovalski opus, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger za esejistično zbirko Po vsej sili Živ, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac za režijo treh prebojnih uprizoritev ter oblikovalec zvoka Julij Zornik za izstopajoče oblikovanje zvoka na filmih. Nagrajenci so se pred proslavo zbrali v Galeriji Cankarjevega doma, kjer jih je poleg Zdenke Badovinac pozdravila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Kritika sodobnih trendov in prihodnost umetnosti
Po poročanju MMC RTV SLO je Zdenka Badovinac v govoru izpostavila tudi vprašanje prihodnosti jezika v digitalni dobi. Opozorila je, da umetnike ni strah izginotja slovenskega jezika, temveč da bi ta postal “univerzalni prevod abstrahiranega jezika finančnega kapitala in statistike algoritma, s tem pa izgubil svoje telo.” Poudarila je, da se v sodobni dobi soočamo s kodificiranjem našega življenja, prilagajanjem identitet banki podatkov in z iluzijo svobode na družbenih omrežjih. Po njenem mnenju je svoboda obratno sorazmerna s kreativnostjo, saj platforme, kot so Facebook, Instagram in X, pogosto omejujejo pristen umetniški izraz.
Dragica Čadež je v kratkem pogovoru za TV Slovenija pojasnila, da pri svojem delu izhaja iz materiala: “Material je tisti, ki narekuje podobo umetniškega dela. Ko ga spoznaš, vidiš, da je tu ogromna širina, ogromno možnosti. Pri tem se razvija tudi tvoja domišljija, sam material ti narekuje nova razmišljanja in nove koncepte.”
Tudi Dragan Živadinov je v pogovoru za TV Slovenija razmišljal o vlogi umetnosti in tehnologije v sodobnem svetu. “Preživeli smo prvo četrtino stoletja. To, kar smo preživeli, ni točka preloma, ne gre za zlom, temveč za razcep kontinuitete. Ena raven je tista, ki zastopa človeško, kritično, druga pa je zgodovina umetnosti umetne inteligence. Kako se bo to zgodovinilo? Sam sem tehnooptimist in mislim, da bo prišlo do dogovora, kot bi rekel Marko Brecelj.”
Slovenska umetnost ostaja svobodna
Po poročanju MMC RTV SLO je slavnostna govornica izpostavila tudi aktualno politično dogajanje in se kritično odzvala na rušenje novega zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke. To dejanje je označila kot “nespodobno, odvratno darilo slovenskim umetnikom za kulturni praznik.” Prav tako je v govoru izpostavila, da po Evropi kapital v spregi z reakcionarnimi silami “tuli ‘nikoli več!’, a le zato, da bi lažje utišal glasove umetnikov, ki so v zadnjem letu nasprotovali genocidni vojni v Gazi.” Slovenija pa naj bi se v tem kontekstu razlikovala, saj naj bi slovenski kulturni prostor še vedno bil svoboden in lahko postal zatočišče tistih, ki drugod ne morejo jasno izražati svojih stališč.
Osrednja umetniška tema proslave je bila posvečena prijateljstvu Franceta Prešerna in Matije Čopa, ki je močno zaznamovalo slovensko kulturno zgodovino. Njuno ustvarjalno sodelovanje je postavilo temelje slovenske literature, pri čemer je koncept prireditve poudarjal pomen jezika kot prostora sanj in refleksije.
Zaključek proslave je bil optimističen: slovenska umetnost ostaja svobodna in neustrašena v svojih sporočilih, ne glede na izzive sodobnega sveta.
Portal24; Foto: Boštjan Podlogar STA/Vlada RS Flickr
