Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so se lani občutno povečali, kažejo končni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Skupno so narasli za 10,8 odstotka, pri čemer so bili najizrazitejši pri davkih na kapital, ki so bili skoraj petkrat višji kot leto prej.
Po podatkih SURS so se prihodki države od davkov povečali za 8,6 odstotka. Največji skok je bil pri davkih na kapital, ki so dosegli 124 milijonov evrov, kar je skoraj petkrat več kot v letu 2023. Kot razlog statistični urad navaja davek na bilančno vsoto bank in hranilnic, namenjen financiranju ukrepov obnove po poplavah. Občutno so narasli tudi prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, za 19,6 odstotka, na 1,797 milijarde evrov.
Davčni prihodki iz dohodnine so zrasli za 10 odstotkov, na 3,57 milijarde evrov, prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz pa za pet odstotkov, na 8,669 milijarde evrov. Pri davku na dodano vrednost je bila rast nekoliko nižja, 3,8-odstotna.
Višji prihodki od socialnih prispevkov
Poleg davkov so se povečali tudi prihodki od socialnih prispevkov, ki so znašali 11,576 milijarde evrov. To pomeni 13,7-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Na povečanje je vplival tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je od začetka lanskega leta nadomestil prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
V strukturi vseh prihodkov so davki predstavljali 55,7 odstotka, socialni prispevki pa 44,3 odstotka. Med davki je imel največji delež davek na dodano vrednost, ki je obsegal 20,5 odstotka.
Davčni prihodki in bruto domači proizvod
Delež vseh davčnih prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) je znašal 21,5 odstotka, kar je za 0,7 odstotne točke več kot leto prej. S tem se je Slovenija vrnila na raven iz leta 2022. Implicitne davčne stopnje so se povečale pri dohodkih podjetij (za 4,5 odstotne točke), kapitalu (za 3,8 odstotne točke) in delovni sili (za 1,6 odstotne točke). Na drugi strani se je implicitna davčna stopnja na potrošnjo znižala za 0,2 odstotne točke.
Okoljski davki zrasli skoraj za sedem odstotkov
Pomemben delež prihodkov so predstavljali tudi okoljski davki, ki so dosegli 1,907 milijarde evrov, kar je za 6,9 odstotka več kot leto prej. Pretežni del, 86 odstotkov, je bil zbran z davki na energijo, sledili so davki na promet (11,1 odstotka) ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov (2,9 odstotka).
Največji delež okoljskih davkov so prispevala gospodinjstva, in sicer 54,8 odstotka, gospodarski sektor 41,7 odstotka, nerezidenti pa 3,5 odstotka. Delež okoljskih davkov v BDP je znašal 2,83 odstotka, kar je za 0,05 odstotne točke več kot leto prej.
Foto: Freepik
