Po petkovi izvolitvi predsednika SDS Janeza Janše za mandatarja je v DZ v prihodnjem tednu pričakovati nadaljnje korake do oblikovanja 16. slovenske vlade. Obenem bodo poslanci obravnavali tudi več zakonskih predlogov, med drugim predloga zakonov o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč ter o parlamentarni preiskavi.
Novoizvoljeni predsednik vlade mora v 15 dneh po izvolitvi v DZ vložiti listo ministrskih kandidatov, pri čemer mora biti vsaka kandidatura posebej obrazložena.
Po zakonu o vladi, ki ga je sprejela nova koalicija, bo imela Janševa ministrska ekipa 15 članov. Kadrovskega razreza koalicijski partnerji še niso predstavili, je pa Janša po izvolitvi napovedal, da bodo pogovore o razdelitvi resorjev začeli v ponedeljek. Zaprisego vlade pričakuje najpozneje v dveh tednih.
Če bo lista ministrskih kandidatov vložena že prihodnji teden, bi lahko proti koncu tedna sledila tudi zaslišanja kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. Kandidati se morajo odborom predstaviti najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi kandidatur.
Predlog zakona o prikritih grobiščih znova odpira politične delitve
Na torkovi izredni seji bo DZ po skrajšanem postopku obravnaval predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga pripravili v SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu.
Predlog med drugim predvideva ponovno uvedbo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja 17. maja, ki ga je vlada Roberta Goloba leta 2023 ukinila.
Po predlogu bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč trajno pokopali na ljubljanskih Žalah, iz zakona o vojnih grobiščih pa bi črtali določbo o osrednji kostnici v Spominskem parku Teharje.
Ljubljanski župan Zoran Janković predlogu nasprotuje in poudarja, da so Žale namenjene prebivalcem Ljubljane.
V Svobodi in Levici predlagateljem očitajo politično izkoriščanje teme povojnih pobojev in razdvajanje javnosti. Ob tem poudarjajo, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop, a opozarjajo, da področje že urejata dva zakona.
Predlog bo pred torkovo sejo v ponedeljek obravnaval še odbor DZ za obrambo.
Predlog sprememb parlamentarne preiskave
Na isti izredni seji bodo poslanci obravnavali tudi predlog zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga pripravili poslanci SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus.
Predlog uvaja možnost sodnega varstva v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu, hkrati pa omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.
Po predlogu DZ tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti zadevi, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Predlagatelji ocenjujejo, da zdajšnja ureditev prekomerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave in lahko povzroči bistvene zastoje pri ustanavljanju preiskovalnih komisij.
V Svobodi so na predlog vložili več dopolnil, s katerimi želijo črtati več ključnih rešitev.
Kot poroča STA, so Svoboda, SD, Levica in Vesna nasprotovale obravnavi obeh zakonov po skrajšanem postopku, vendar je DZ takšno odločitev na petkovi izredni seji potrdil.
