Primanjkljaj državnega proračuna v prvem četrtletju narasel
V prvih treh mesecih letošnjega leta je državni proračun po predhodnih podatkih Fiskalnega sveta zabeležil 379 milijonov evrov primanjkljaja, kar predstavlja povečanje za 56 milijonov evrov v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Če izpostavimo neposredni vpliv interventnih ukrepov, bi bil primanjkljaj v tem obdobju 278 milijonov evrov.
Skupni prihodki državnega proračuna so v primerjavi z enakim obdobjem lani narasli za štiri odstotke. Ta rast je bila v veliki meri posledica povečanja prihodkov od dohodnine, medtem ko so se prihodki iz EU sredstev zmanjšali.
Davčni prihodki so se v prvem četrtletju povečali za 9,4 odstotka, na 2,7 milijarde evrov. Pri tem je bilo z davkom na dodano vrednost, ki je najpomembnejši vir davčnih prihodkov, zbrano 1,2 milijarde evrov, kar je za 5,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Prilivi iz dohodnine so dosegli 563 milijonov evrov, kar je za 27,4 odstotka več kot prejšnje leto. Občine so v tem okviru prejele 377 milijonov evrov dohodnine, kar predstavlja rast za 3,4 odstotka. Država je s trošarinami zbrala 374 milijonov evrov, kar je nekoliko več kot lani. Prihodki od trošarin na energente so se zmanjšali, medtem ko so se prihodki od trošarin na tobak povečali. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so narasli za 4,6 odstotka na 311 milijonov evrov.
Skupni odhodki državnega proračuna so bili medletno višji
Skupni odhodki državnega proračuna so bili medletno višji za 5,3 odstotka, brez upoštevanja interventnih ukrepov pa je njihova rast znašala 8,4 odstotka, kar predstavlja več kot podvojitev. Najbolj opazno so se povečali stroški dela, predvsem zaradi predčasnega izplačila regresa za letni dopust v javnem sektorju, višji transfer v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter povečana investicijska poraba. Opažen je bil upad odhodkov za subvencije ter plačila v proračun EU-ja.
Ministrstvo za finance je pojasnilo, da je na odhodkovni strani močno vplivalo predhodno izplačilo regresa za letni dopust v javnem sektorju, ki se je zgodilo že marca. V sklade socialnega zavarovanja je bil iz državnega proračuna prispevek v višini 460 milijonov evrov, kar je 23,3 odstotka več kot prejšnje leto, od tega je največji del, 363 milijonov evrov, bil namenjen uskladitvi pokojnin.
V prvem četrtletju so bili za protikoronske in protidraginjske ukrepe izplačani 37 milijonov evrov. Po načrtih naj bi se odhodki za te namene letos znižali na 130 milijonov evrov, medtem ko so prejšnje leto znašali 925 milijonov evrov. Za sanacijo posledic po poplavah je bilo letos izplačanih 75 milijonov evrov, od avgusta prejšnjega leta pa skupno 643 milijonov evrov.
Transferji in investicije
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo do sedaj namenjenih 494 milijonov evrov, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Med drugim so bila sredstva namenjena za izvajanje zakona o osebni asistenci in izredno denarno socialno pomoč po poplavah. Prav tako so se povišali transferji brezposelnim zaradi redne uskladitve, medtem ko so se družinski prejemki in starševska nadomestila znižali, saj letos ni bilo izplačila draginjskega dodatka za otroke.
Sredstva za investicije so narasla za 42,4 odstotka na 254 milijonov evrov. Za subvencije je bilo izplačanih 143 milijonov evrov, kar je 48,3 odstotka manj kot lani, pri čemer so se zmanjšala neposredna plačila v kmetijstvu in ni bilo potrebe po pokrivanju plač zaradi izolacij, povezanih s covidom-19, ali pomoči gospodarstvu zaradi draginje.
Primanjkljaj sektorja država nižji od vladnih projekcij
Primanjkljaj sektorja država je v lanskem letu znašal 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar predstavlja izboljšanje za 0,5 odstotne točke v primerjavi z letom 2022. Dejanski primanjkljaj je bil precej nižji od vladnih projekcij, za 1,9 odstotne točke BDP-ja, kar je bilo v veliki meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovanih. Fiskalni svet je že dlje časa opozarjal na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti. Poleg tega so nižji kapitalski transferji, predvsem zaradi manjše realizacije ukrepov povezanih s sanacijo po poplavah, dodatno prispevali k nižjemu primanjkljaju od predvidenega.
Bruto dolg sektorja država je ob koncu leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP-ja, kar je 3,3 odstotne točke manj kot na koncu leta 2022. Glavni razlog za znižanje dolga je bila visoka inflacija. Kljub temu, da država ohranja visoko likvidnostno rezervo, je neto javni dolg precej nižji in je konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP-ja.
Gospodarske razmere prvem četrtletju ostale razmeroma ugodne
Gospodarske razmere v Sloveniji so se v prvem četrtletju letošnjega leta po ocenah Banke Slovenije ohranile razmeroma ugodne, s potrošniki, ki so izkazovali več optimizma, in pozitivnim zaupanjem v dejavnostih, usmerjenih na domači trg. Nasprotno pa so predelovalna podjetja zaradi šibkega povpraševanja ostajala negotova, kar se odraža v medletno manjši industrijski proizvodnji. Prav tako se je z visokih ravni umirjala gradbena dejavnost.
Kratkoročni napovedni modeli za prvo četrtletje kažejo na 0,9-odstotno četrtletno rast BDP-ja, kar je nekoliko manj kot v zadnjem četrtletju prejšnjega leta. Pričakuje se, da bo gospodarska rast v drugi polovici leta okrevala s krepitvijo realnih dohodkov gospodinjstev in nadaljnjim umirjanjem inflacije, ki pa še vedno ostaja nad ciljno ravnjo denarne politike.
Inflacija
Februarja se je inflacija znižala na 2,6 odstotka, predvsem zaradi nižje rasti cen hrane in drugega blaga, medtem ko rast cen storitev ostaja okrepljena. Trg dela ostaja robusten, z anketnimi podatki, ki nakazujejo nadaljevanje zaposlovanja, predvsem v storitvenem sektorju in gradbeništvu. Tesnost trga dela se pri nizki stopnji brezposelnosti odraža v visoki rasti plač, ki se je na začetku leta ohranila na ravni 8,1 odstotka.
Inflacija je od januarja ostala stabilna pri 3,4 odstotka, z visoko rastjo cen storitev, ki odraža visoko rast plač in znake ponovne krepitve povpraševanja. Enoletni presežek na tekočem računu se je januarja približal trem milijardam evrov, z najvišjim prihodkom pri blagu v zadnjih dveh letih in rekordnim prihodkom pri storitvah. Konsolidirana bilanca javnega financiranja je v prvih dveh mesecih pokazala ugodne rezultate, z izboljšanjem salda zaradi nadaljnje rasti davčnih prilivov, vendar javnofinančna gibanja ostajajo pod vplivom številnih tveganj.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik
