Primerjava: Slovenija hladne dni pričakuje z višjimi cenami, Hrvaška proti inflaciji že ukrepa
Energetska kriza in višje cene življenjskih potrebščin pritiskajo na prebivalce Slovenije, medtem pa Hrvaška že uvaja ukrepe za omejitev inflacije. Slovenija se ob začetku jeseni s strahom pripravlja na hladnejše dni energentska kriza in vsesplošno zvišanje cen življenjskih potrebščin. Lansko leto je te težave pognalo številne na ulice, letos pa se pričakuje, da bo situacija še hujša. Cena hrane in energije še naprej prispevata k inflaciji, oblasti pa se odločajo za spremljanje cen hrane, medtem ko odločitve o regulaciji cen električne energije še niso bile dokončno sprejete. Brez sprejetja ukrepov se bo cena električne energije povišala za do 60 odstotkov.
Na drugi strani Hrvaška je sprejela ukrepe za blažitev inflacije. Predsednik vlade Andrej Plenković je predstavil peti sveženj ukrepov. Sveženj za naslednjih 6 mesecev je vreden 464 milijonov evrov. Namen tega svežnja je ohraniti ugodne cene energije in zaščititi državljane pred inflacijo. Poleg tega svežnja je treba dodati še 551 milijonov evrov iz prejšnjega paketa pomoči, ki je bil namenjen enoletnemu obdobju.
V okviru tega paketa bo hrvaška vlada omejila cene 30 ključnih izdelkov, nekatere omejitve pa so že veljavne iz prejšnjega paketa pomoči. Prav tako bodo omejili cene energije (električne energije in plina) tako za posameznike kot podjetja. Hrvaške banke bodo povišale obrestne mere na depozite, ne pa tudi obrestnih mer za stanovanjska in gotovinska posojila.
Hrvaška vlada bo nadaljevala s pomočjo žrtvam potresa, z enkratnimi denarnimi izplačili, nezaposlenim, finančno ogroženim, prejemnikom dodatka za nego, veteranom domovinske vojne in družinam, ki prejemajo otroški dodatek.
V Sloveniji pa je situacija drugačna
V Sloveniji pa je situacija drugačna. Nova vlada pod vodstvom Roberta Goloba je znižala plače z uvedbo sprememb zakona o dohodnini obstajajo tudi napovedi o uvedbi nepremičninskega davka. Načrtuje se tudi uvedba solidarnostnega prispevka za financiranje obnove poplavljenih območij. Slednje je sporno predvsem z vidika, da še vedno nimamo ustrezno popisane škode. Poleg tega se cene življenjskih potrebščin, zlasti hrane in energentov, neprestano povečujejo, kar prispeva k inflaciji.
Direktor ELES-a Aleksander Mervar je opozoril, da bo cena električne energije narasla za 60 odstotkov, če vlada ne bo podaljšala trenutno veljavnih ukrepov, kar je potrdilo tudi pristojno ministrstvo. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, je izjavil, da se ukrepi za podjetja ne bodo podaljšali, saj niso več potrebni, vendar bodo pomoč prejeli le najbolj ogroženi, medtem ko bodo drugi plačali dodatnih 60 odstotkov.
