Priprave na konklave: Dimnik na Sikstinski kapeli že čaka
Katoliška cerkev še vedno žaluje za papežem Frančiškom, ki je umrl 21. aprila v starosti 88 let, a že potekajo priprave na konklave, na katerem bodo izvolili njegovega naslednika. Konklava, ki se bo začel 7. maja v Sikstinski kapeli, se bo pod Michelangelovo fresko zbralo 133 kardinalov, da bi izbrali naslednjega voditelja 1,3 milijarde katoličanov na svetu. Vatikanski dimnik je že pripravljen. Delavci so v petek na streho Sikstinske kapele namestili dimnik, skozi katerega bodo med konklavom za izvolitev naslednika papeža Frančiška dvignili dimne signale, ustvarjene s sežiganjem glasovnic.
Postopek, prežet s stoletno tradicijo, je eden najbolj tajnih in slovesnih na svetu. Volilno pravico imajo le kardinali, ki so na dan papeževe smrti mlajši od 80 let, kar pomeni, da je 133 elektorjev iz 71 držav, konklava naj bi se jih udeležilo 133 kardinalov. Omeniti velja, da jih je 108 imenoval papež Frančišek, kar odraža njegova prizadevanja za diverzifikacijo kardinalskega zbora, s precejšnjim premikom k zastopanosti iz držav globalnega juga. Evropa ima še vedno največji blok s 53 elektorji, vključno z 19 Italijani, sledijo jim 23 iz Azije, 18 iz Afrike, 17 iz Južne Amerike, 16 iz Severne Amerike in štirje iz Oceanije.
Konklave se bo začel s slovesno mašo v baziliki sv. Petra, sledila pa bo procesija kardinalov v Sikstinsko kapelo. Ko bodo vstopili, bodo vrata zapečatena, besede »extra omnes« – vsi zunaj – pa bodo označile začetek njihove izolacije. Kapela, ki jo strogo pregledujejo glede nadzornih naprav, zagotavlja popolno tajnost. Kardinali so priseženi k molku, prepovedana jim je uporaba telefonov, dostop do medijev ali komunikacija z zunanjim svetom. Med glasovanjem bodo prebivali v Domus Sanctae Marthae, skromnem hostlu v bližini kapele.
Glasovanje poteka v tišini
Glasovanje poteka v tišini, pri čemer vsak kardinal na glasovnico napiše ime na način, ki prikrije njegovo pisavo. Za izvolitev novega papeža je potrebna dvotretjinska večina – vsaj 90 glasov. Po vsakem krogu se glasovnice sežgejo, pri čemer se dodajo kemikalije, ki ustvarijo črn dim, če noben kandidat ne dobi potrebnih glasov, ali bel dim, ki signalizira uspešne izvolitve, skupaj z zvonjenjem zvonov. Zgodovinsko gledano so se konklavi razlikovali po dolžini: izvolitev Benedikta XVI. leta 2005 je trajala le dva dni, medtem ko je konklave leta 1922 trajal pet dni. Najdaljši konklave v zgodovini, od leta 1268 do 1271, se je zaradi sporov vlekel skoraj tri leta, kar je privedlo do drastičnih ukrepov, kot sta zaklepanje kardinalov in odstranitev strehe palače, da bi pospešili odločitev.
Špekulacije o naslednjem papežu so številne, čeprav vatikanski opazovalci opozarjajo, da so napovedi pogosto nezanesljive. »Tisti, ki v konklave vstopijo kot favoriti, se redko izkažejo za papeže,« je anonimno pred začetkom konklava povedal italijanski kardinal. Med imeni, ki krožijo, so Italijan Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik, znan po svojem zmernem stališču; Luis Antonio Tagle s Filipinov, progresivec, ki bi lahko postal prvi azijski papež; in Madžar Peter Erdö, konservativni teolog.
Delikatna naloga
Kardinali se soočajo z delikatno nalogo. Dvanajstletni pontifikat papeža Frančiška so zaznamovale progresivne reforme, osredotočenost na socialno pravičnost in pomoč marginaliziranim skupinam, hkrati pa je sprožil napetosti s konservativnimi frakcijami. Naslednji papež bo moral premostiti te razlike, hkrati pa se spopasti z globalnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, migracije in vloga Cerkve v sekularizirajočem se svetu. Močna prisotnost kardinalov iz Afrike, Azije in Latinske Amerike – 58 odstotkov volivcev – bi lahko nagnila volitve k voditelju, ki odraža vse večji južni odtis Cerkve.
Pojavile so se logistične težave, saj se Vatikan trudi organizirati največji konklave doslej. Sikstinska kapela in bližnji objekti so za javnost zaprti od 28. aprila, vstop pa je prepovedan tudi za vatikanske vrtove. Manjša polemika se poraja okoli italijanskega kardinala Giovannija Angela Becciuja. Becciu je bil leta 2023 obsojen zaradi korupcije in obsojen na pet let in pol zapora. Kljub začetni želji po sodelovanju v konklavu je kasneje, “za dobro cerkve”, napovedal, da se ga ne bo udeležil.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pexels
