Pritiski na delavske predstavnike se stopnjujejo, veliki upi v nova pravila
[STA] – Sindikati so zadnja leta beležili porast pritiskov na sindikalne zaupnike, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so našteli več kot 30 primerov odpovedi delovnega razmerja tem zaposlenim. V tej luči si v ZSSS in Pergamu veliko obetajo od dodatne zaščite delavskih predstavnikov, ki je v veljavi od 16. novembra.
Pritiski na delavske in sindikalne zaupnike so različni, so za STA pojasnili v sindikatih. Kot je povedala predsednica ZSSS Lidija Jerkič, se je v minulih letih uveljavil “recept” odpuščanja z nezakonitimi razlogi, “ki pa so na koncu vseeno rezultirali v prenehanju delavnega razmerja”. “Odpust je sicer zgolj en od vrste pritiskov na delavske predstavnike, pred tem je še vrsta drugih, od opozoril pred odpovedjo, diskriminacije pri napredovanjih, nižjih plač do šikaniranja in še kaj bi se našlo,” je dodala.
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil izdajanje opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, “včasih tudi večkrat zapored, iz razlogov, ki so bodisi izmišljeni bodisi takšni, da nikakor ne utemeljujejo izdaje opozorila, delavca pa postavljajo v položaj, ko mu lahko delodajalec ob vsaki naslednji kršitvi potencialno odpove pogodbo o zaposlitvi in zato za čas veljavnosti nad njim visi opozorilo kot Damoklejev meč, ne glede na njegovo utemeljenost”. Omenil je tudi pritiske v obliki ustnih groženj, slabših ocen.
Neutemeljenost ukrepa
Sindikati v primeru odpovedi zaposlitve zaupniku sodno dokazujejo neutemeljenost takega ukrepa. “V sodnih postopkih smo bili že večkrat uspešni, se pa nekateri postopki pred sodišči zaključijo tudi s poravnavo, o čemer je odločitev v rokah sprtih strank v teh postopkih. Neredko so si bili sindikalni zaupniki v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas sodnega postopka primorani najti vsaj začasno drugo zaposlitev, dokler sodišče ni odločilo o njihovi vrnitvi na delo,” je izkušnje povzel Počivavšek. Pri drugih pritiskih po njegovih besedah pomagajo z aktivnostmi na ravni delodajalca ali v dialogu z njegovim lastnikom oz. pristojnimi organi.
Zgodbe pa se ne končajo vedno pozitivno. “Do sedaj so se prevečkrat končale z odpuščenim delavskim predstavnikom, po možnosti celo brez nadomestila na zavodu za zaposlovanje. Poleg tega so ostali zaposleni prejeli poduk, kaj se zgodi, če si delavski zaupnik in si upaš zastopati pravice zaposlenih, s čemer so marsikdaj dosegli to, da sindikalni zaupnik ni hotel biti nihče več, pogosto pa tudi član sindikata ne,” je opozorila Jerkič. Ko pridejo primeri odpovedi na sodišče, delodajalci dosledno uveljavljajo institut porušenega zaupanja med delavcem in delodajalcem, zaradi česar sodišče delavca ne vrne na delo, je še navedla.
Med odpuščenimi sindikalisti gasilec in blagajničarka
Med zadnjimi odmevnimi zgodbami izrednih odpovedi sta denimo primera sindikalnega zaupnika na Letališču Edvarda Rusjana Maribor Ludvika Pavloviča in predstavnice sindikata v podjetju Nama IN Lidije Kaplan.
Gasilcu Pavloviču je poslovodstvo DRI spomladi letos izročilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, saj naj ne bi bil prisoten ob točenju goriva v letalo. Očitke sta kot neutemeljene zavrnila tako koordinatorja požarne varnosti na letališču kot vodja gasilske enote.
V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so vztrajali, da je bil Pavlovič odpuščen, ker je gradil močno sindikalno organiziranost in si prizadeval za spoštovanje delavskih pravic, zagotavljanje ustreznih pogojev dela, delovnih sredstev, kadrovske zasedenosti ter spodobnega plačila za delo. Na to je opozarjal vodstvo letališča, upravljalca DRI in ministrstvo za infrastrukturo. Lani je ob vse odločnejših zahtevah za dvig plač pripravljal tudi teren za stavko. Sindikatu je na koncu uspelo doseči preklic izredne odpovedi in Pavlovič se je vrnil na delo.
Odpoved zaradi ‘obrekovanja’
Tudi Kaplan je izredno odpoved dobila spomladi. Ukrep je sindikalno zaupnico po 39 letih dela na mestu glavne blagajničarke doletel, ker naj bi lani poleti med delovnim časom v prostorih delodajalca pred pričo izjavila, da brunarica na Pokljuki ni več last družbe Nama, ker jo je v last dobila zdaj že nekdanja direktorica podjetja Nama IN Simona Kozjek. Kljub temu da je delavka informacijo označila za neresnično in jo zanikala, je delodajalec menil, da so izpolnjeni tudi znaki kaznivega dejanja obrekovanja po kazenskem zakoniku in ji poleg odpovedi zagrozil še s tožbo.
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so prepričani, da je bila odpoved poskus ustrahovanja sindikalne zaupnice zaradi vestnega sindikalnega dela v podjetju in doslednega opozarjanja na kršitve delovne zakonodaje. “Povsem neutemeljeno je bilo sprožiti postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi domnevno izrečenega enega stavka, ki ni niti v vzročni zvezi z delavkinim opravljanjem dela niti z delodajalcem,” so ocenili. Zadeva je sicer trenutno na sodišču, epilog tako še ni znan.
O posebnih skladih ne duha ne sluha
Sindikati so si v luči tovrstnih zgodb močno prizadevali za spremembe zakona o delovnih razmerjih v smeri dodatne zaščite delavskih in sindikalnih zaupnikov ter bili pri tem uspešni. Lani sprejeta novela tem zaposlenim od 16. novembra, ko se je izteklo prehodno obdobje, zagotavlja učinkovitejšo pravno varnost.
Za predstavnike delavcev je tako po novem predvideno zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Ob tem se jim v primeru, da jim bo delodajalec prepovedal opravljanje dela, nadomestilo zvišuje s 50 na 80 odstotkov plače, ter zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.
Tako Jerkič kot Počivavšek verjameta, da bo zdaj manj postopkov odpovedi. Predsednica ZSSS jamstvo za to vidi predvsem v tem, da bo krivdo zaupnika ugotavljalo sodišče, in ne delodajalec. Tudi Počivavšek verjame, da bo to na delodajalce vplivalo odvračalno.
Novela zakona o delovnih razmerjih sicer določa tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen bi bil povračilo izplačanih nadomestil delavskemu predstavniku za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primer, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti v zvezi s tem je bilo treba določiti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
A Jerkič in Počivavšku ni znano, da bi bil v kakšni kolektivni pogodbi vzpostavljen takšen sklad. Prav tako jima ni znana nobena pobuda delodajalcev v tej smeri.
Portal24; Foto: Pexels
