Približno 70 slovenskih kmetov in predstavnikov kmetijskih organizacij bo danes v Bruslju, kjer se obeta množični evropski protest proti predlaganim varčevalnim ukrepom v kmetijskem proračunu EU. Po podatkih organizatorjev bo v belgijski prestolnici zbranih okoli 10.000 kmetov iz več držav. Namen protesta je izraziti nasprotovanje krčenju sredstev za kmetijstvo v obdobju 2028–2034, trgovinskemu sporazumu Mercosur ter novim birokratskim obveznostim iz evropske zakonodaje.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so poudarili, da bodo slovenski udeleženci v Bruslju opozorili evropske odločevalce na posledice predlaganih proračunskih in trgovinskih odločitev. „Okoli 10.000 evropskih kmetov bo evropskim odločevalcem sporočilo, da so proti krčenju sredstev za kmetijstvo v obdobju 2028–2034, proti sporazumu Mercosur in proti novim birokratskim oviram,“ so navedli na KGZS.
Evropski kmetje bodo v Bruslju protestirali proti predlogu večletnega finančnega okvira, v katerem bi bilo za kmetijstvo namenjenih najmanj sredstev doslej. Podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije Janez Beja je opozoril, da bi zmanjšanje podpore prizadelo najbolj ranljiva območja. Izrazil je tudi skrb za prihodnost podeželja: „Resnično si želimo, da bodo evropski in slovenski poslanci videli, da je stvar resna, in da bodo pristopili na pomoč, da bodo naši glasniki v Evropskem parlamentu ter zagovarjali dvig financiranja za skupno kmetijsko politiko po letu 2027.“
Sporazum Mercosur ostaja ena izmed ključnih točk protesta. Kmetijske organizacije ocenjujejo, da bi sporazum uvoz cenejših živil iz držav Južne Amerike postavil evropske pridelovalce v neenakopraven položaj ter uvedel dvojne standarde kakovosti. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je dejal: „Naše zahteve so enake, kot so zahteve vseh evropskih kmetov. Želimo zaščititi evropske potrošnike na način, da bodo lahko tudi v prihodnje kupovali varno in kakovostno hrano.“
Opozorila pred dodatnimi birokratskimi obremenitvami
Med razlogi za protest so tudi nove uredbe Evropske unije, kot so EUDR, ki ureja preprečevanje krčenja gozdov, ter CBAM, ogljična dajatev na mejah. Predstavniki gozdarskih organizacij opozarjajo na prezapletenost predvidenih pravil in pomanjkanje prilagojenosti nacionalnim razmeram. Rok Sedminek iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije je izpostavil: „Lastniki gozdov smo pred velikim izzivom – prilagajanjem na podnebne spremembe. Zaradi nalaganja birokratskih ovir z gozdovi ne bomo mogli aktivno gospodariti.“
Na Zvezi slovenske podeželske mladine opozarjajo na razkorak med evropskimi politikami in realnostjo podeželja. Predsednica zveze Eva Golob je dejala: „Mladi na podeželju delimo zaskrbljenost glede prihodnosti kmetijstva, prehranske varnosti in ohranjanja življenja na podeželju.“
Kmetijske organizacije poudarjajo, da so slovenske zahteve primerljive z zahtevami drugih evropskih združenj in da pričakujejo spremembe predloga večletnega finančnega okvira. Zavzemajo se za ohranitev sedanjega obsega sredstev za kmetijstvo in dvosteberne strukture ter opozarjajo na tveganja združevanja kmetijskih sredstev z drugimi skladi. Ob tem izpostavljajo, da mora proračun EU odražati pomen kmetijstva za prehransko varnost in stabilnost v razmerah negotovosti na mednarodnih trgih.
Foto: Bruselj, protest, kmetje Foto: Portal24 (fotografija je simbolna)
