Vzpon nezadovoljstva v Bratislavi
V zadnjih dneh je Slovaška priča množičnim protestom, na ulicah prestolnice Bratislave se namreč zbira na tisoče jeznih državljanov. Razlog za to so številne sporne vladne odločitve, ki so, po mnenju protestnikov, jasen dokaz erozije pravne države in demokratičnih svoboščin. Glavna tarča kritik je koalicijska vlada premierja Roberta Fica, katere leva nacionalistična stranka Smer se zanaša na podporo zaveznikov, vključno z ultranacionalistično Slovaško nacionalno stranko (SNS).
Vladne poteze, ki so sprožile val nezadovoljstva, vključujejo čistke v kulturnih institucijah, nenavadno izpustitev nekdanjega posebnega tožilca iz zapora ter napoved razpustitve Nacionalne agencije za boj proti kriminalu (NAKA). Našteto je v javnosti sprožili val ogorčenja in strahu pred avtoritarnim nadzorom nad državnimi institucijami.
Kontroverzni dogodki, ki so sprožili proteste
Prvi dogodek, ki je prispeval k naraščajočemu nezadovoljstvu, je bila čistka direktorjev Slovaškega narodnega gledališča in Narodne galerije. Ministrica za kulturo Martina Šimkovičova, ki prihaja iz SNS, je odpustila direktorje teh institucij in svojo odločitev utemeljila s trditvijo, da sta bila direktorja politično aktivna in sta dajala prednost tujim umetnikom pred domačimi. Kritiki so njeno dejanje označili kot brutalno zatiranje umetniškega izražanja, kar je v državi povzročilo široko ogorčenje.
Drug kontroverzni dogodek je bil izpustitev nekdanjega posebnega tožilca Dušana Kováčika, ki je bil leta 2022 obsojen zaradi prejema podkupnine v višini 50.000 evrov. Pravosodni minister Boris Susko je vložil izredno pritožbo na vrhovno sodišče, kar je privedlo do Kováčikove izpustitve. Opozicija je ta ukrep označila kot brez primere, saj naj bi kazal na nevarno povezovanje izvršne oblasti s sodstvom.
Tretji dogodek, ki je še dodatno razburil javnost, je bila napoved premierja Fica, da bo razpustil Nacionalno agencijo za boj proti kriminalu (NAKA). Ta agencija je specializirana za preiskovanje hudih kaznivih dejanj in korupcije, pri čemer so nekatere preiskave vključevale tudi primere, povezane s samim premierjem. Kritiki trdijo, da je ta poteza poskus zaščite Fica pred morebitnimi obtožbami in pregonom.
Protesti in odziv opozicije
Protesti v Bratislavi so svoj vrhunec dosegli v ponedeljek, ko se je na ulicah zbralo okoli 10.000 ljudi. Udeleženci so obsodili poteze vlade, ki jih imajo za napad na slovaško demokracijo. Organizatorji protestov poudarjajo, da gre za obrambo pravne države in demokratičnih svoboščin, ki so ogrožene zaradi nedavnih vladnih odločitev.
Lucia Yar, evropska poslanka opozicijske liberalne stranke Progresivna Slovaška, je za medije izjavila, da so protesti odziv na vladne ukrepe, ki predstavljajo frontalni napad na slovaške institucije, pravno državo in svobodo umetnosti in kulture. Yarova je skupaj z opozicijo zahtevala sklic dveh izrednih sej parlamenta, kjer bi se razpravljalo o nezaupnici ministroma Šimkovičovi in Susku.
Kljub temu da ima Ficova stranka Smer skupaj s koalicijskimi partnerji 79 od 150 sedežev v parlamentu, kar pomeni, da glasovanje o nezaupnici verjetno ne bo uspelo, v opoziciji verjamejo, da se nezadovoljstvo kuha tudi znotraj vladnih vrst.
Bruselj pozvan k ukrepanju
Protesti in nezadovoljstvo javnosti so pritegnili tudi pozornost Bruslja. Evropska poslanka Veronika Cifrová Ostrihoňová je izpostavila, da so protesti odziv na večmesečna prizadevanja Fica za spodkopavanje pravne države. Ostrihoňova je Bruselj pozvala, naj se odzove na kršitve načel pravne države in začne resno razpravo o posledicah, ki jih imajo te reforme za Slovaško kot članico Evropske unije.
Opozicija se sklicuje na pretekle izkušnje z množičnimi protesti proti Ficu, saj je bil leta 2018 premier zaradi podobnih dogodkov prisiljen odstopiti. Takratni protesti so bili sproženi zaradi umora preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta Martine Kušnírová, kar je v državi povzročilo val nezadovoljstva in zahtev po pravičnosti.
Tokratni protesti kažejo na vse večjo zaskrbljenost glede demokratičnega nazadovanja pod Ficovo vladavino, zlasti od njegove vrnitve na oblast oktobra lani. Fico je znan po svoji levičarski nacionalistični politiki in zahodno-skeptičnih stališčih, hkrati pa se mu je doslej uspelo izogniti resnim posledicam iz Bruslja.
Prihodnji koraki in pričakovanja
Evropska komisija je do zdaj zavračala špekulacije o morebitnem zamrznitvi sredstev EU za Slovaško kot odgovor na nazadovanje pravne države. V preteklosti je EU že kaznovala vlado Viktorja Orbána na Madžarskem zaradi podobnih kršitev, vendar je v primeru Slovaške Bruselj doslej dajal prednost dialogu.
Kljub temu strokovnjaki menijo, da postaja Bruslju vse težje zamižati pred razdiralnimi reformami, ki jih izvaja Fico. Politični analitik Anton Spisak iz Centra za evropsko reformo je poudaril, da mora Evropska komisija najti ravnotežje med legitimno kritiko vladnih dejanj in izogibanjem podpihovanja sovraštva proti Ficu. Vendar pa meni, da bodo zadnji dogodki, ki jih mnogi vidijo kot napad na institucije države, prej ali slej prisilili Bruselj k ukrepanju.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Evropska unija/Wikimedia Commons
