Protestnici Just Stop Oil sta se pritožili zoper “drakonske” zaporne kazni

Stop Oil protest [Foto; Zajem zaslona X]

Protestnici Just Stop Oil sta se pritožila zoper “drakonske” zaporne kazni

Protestnici, ki sta leta 2022 v znamenito Van Goghovo sliko Sončnice vrgla juho, sta se danes zoper zaporne kazni, ki sta jih prejeli zaradi svojega dejanja pritožila na britanskem prizivnem sodišču. Phoebe Plummer je bila obsojena na dve leti in dva meseca zapora. Anna Holland pa je prejela 20 mesecev zaporne kazni, piše Euronews. Primera sta del širše skupine 16 aktivistov, ki se pritožujejo na kazni, ki segajo od 15 mesecev do petih let zapora.

Obsojeni protestniki so člani skupine Just Stop Oil, ki je znana po organizaciji motečih, a nenasilnih protestov proti uporabi fosilnih goriv. Poleg incidenta z Van Goghovo sliko so nekateri člani skupine prejeli kazni zaradi blokiranja prometa, zasedbe naftnih obratov in celo prisotnosti na spletnih sestankih, kjer so razpravljali o možnostih zaustavljanja prometa na britanski avtocesti M25.

Skupina Just Stop Oil vztraja, da so njeni člani prejeli “neupravičeno stroge zaporne kazni”, ki skupno znašajo 41 let. Aktivisti trdijo, da so “politični zaporniki”, saj naj bi njihova dejanja predstavljala “samoobrambo v zaščiti družb in prihodnjih generacij pred posledicami podnebnih sprememb”.

Protestnike podpirajo tudi vplivne okoljevarstvene organizacije, kot sta Friends of the Earth in Greenpeace UK. Posebej izpostavljajo pet protestnikov, ki so bili zaprti zaradi organizacije demonstracij novembra 2022, ko so se povzpeli na mostove nad glavnimi prometnicami. Friends of the Earth so kazni obsodili kot “resno grožnjo demokraciji”. Opozorili so tudi, da “utišanje tistih, ki opozarjajo na podnebno krizo, ne bo rešilo problema, temveč le oslabilo demokratični dialog”.

Strožji zakoni proti protestom

Nekateri obtoženci so kazni prejeli zaradi kopanja predorov pod cesto, ki vodi do naftnega terminala v jugovzhodni Angliji, kar je britanska vlada označila kot resno grožnjo za infrastrukturo. Strožje zakone proti protestom je uvedla nekdanja konservativna vlada, ki je julija 2024 izgubila oblast. Nova zakonodaja je bila sprejeta kot odziv na vrsto motečih protestov, ki so vključevali blokado cest in mostov, lepljenje protestnikov na javne površine, brizganje umetnin z barvo in prekinjanje športnih dogodkov.

Vlada je zakone utemeljila z argumentom, da skrajni aktivisti s svojimi dejanji resno škodujejo gospodarstvu in motijo vsakdanje življenje prebivalcev. Kritiki pa opozarjajo, da so zakoni pretirani in uperjeni proti miroljubnemu izražanju nestrinjanja.

Pritožbe obsojenih aktivistov bodo obravnavane na prizivnem sodišču, pri čemer se zaslišanja pričakujejo v dveh dneh. Sodniki bodo svoje odločitve najverjetneje sporočili v prihodnjih dneh ali tednih.

Portal24; Foto: Zajem zaslona X