Prvi otrokov „mama“ ali „ata“ je trenutek, ki se staršem za vedno vtisne v spomin. A pot do tekočega govora je dolga in polna malih korakov, ki jih otrok naredi z našo pomočjo. Govor se ne razvije čez noč – gre za proces, ki ga lahko s pravimi spodbudami nežno pospešimo.
Že dojenčki začnejo „pogovarjati“ z nami – z jokom, mrmranjem in kasneje z glasovi, ki se postopoma oblikujejo v prve besede. Starši pri tem igrajo ključno vlogo. Govorna spodbuda se začne že v prvih mesecih življenja, ko z otrokom veliko govorimo, tudi če se nam zdi, da nas še ne razume. Pomembno je, da opisujemo, kaj počnemo – „zdaj ti menjam pleničko“, „pogledaj, ptiček leti“ – saj otrok tako postopno povezuje besede z dejanji in predmeti.
Čeprav se zdi, da se otroku pogovor ne zdi zanimiv, njegovi možgančki srkajo besede kot goba. Zato strokovnjaki pogosto pravijo, da je govor kot glasbena vaja – več ko jo poslušamo, bolj se uglasimo.
Eden najboljših načinov za spodbujanje govora so otroške knjige in pesmice. Branje ni namenjeno le spoznavanju zgodb, temveč tudi širjenju besednega zaklada. Knjige z velikimi slikami in preprostimi besedami spodbujajo otroka, da poimenuje predmete, kaže s prstom in posnema zvoke.
Otroci se pogosto odzivajo na ritem in melodijo, zato je petje pesmic odličen način, da se govor razvija naravno in igrivo. Preproste rime, kot so „Miška kaško kuhala“ ali „Ku ku, ku ku, ptiček je v gaju“, pomagajo pri razvoju izgovorjave in spomina. Starši naj pri tem uporabljajo mimiko, smeh in kretnje, saj kombinacija gibanja in besed spodbuja razumevanje jezika.
Poslušanje je prav tako pomembno kot govorjenje
Spodbujanje govora ne pomeni, da moramo ves čas govoriti – enako pomembno je poslušati otroka. Ko poskuša nekaj povedati, tudi če nerazločno, ga poslušajmo s potrpežljivostjo in zanimanjem. Ne popravljajmo ga preveč, temveč pravilno ponovimo njegovo poved. Če na primer reče „avto vozi“, lahko mirno odgovorimo „ja, avto se pelje hitro“. S tem otroku pokažemo pravi način, ne da bi ga zmedli ali prestrašili.
Otroci se tudi zelo učijo iz pogovora z vrstniki. Igra s sovrstniki jih spodbuja, da se izražajo, razlagajo in poslušajo druge. Zato so vrtec, igralne skupine ali druženje na igrišču neprecenljivi za govorni razvoj.
Digitalni svet – s pametjo in mero
V dobi ekranov je skušnjava velika, da bi otroku pustili risanko, ki „uči govor“. A digitalni svet ne more nadomestiti prave človeške interakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da naj otroci do 2. leta ne bi imeli stika z zasloni, saj pasivno poslušanje ne spodbuja govornega razvoja. Tudi kasneje je pomembno, da je gledanje risank omejeno in vodeno – najbolje, da jih spremljamo skupaj in razlagamo, kaj se dogaja.
Najboljši učitelj govora je prav vsakdan. Otroci se učijo jezika, ko pomagajo pri kuhanju, zlagajo perilo ali hodijo na sprehod. Preproste vsakdanje situacije so odlična priložnost, da skupaj poimenujete barve, oblike in dejanja: „To je rdeče jabolko“, „Mama pere perilo“, „Zdaj gremo gor po stopnicah“.
Govor se razvija najlepše, ko je povezan s toplino, humorjem in občutkom povezanosti. Otroci se odzivajo na naš glas, intonacijo in nasmeh. Zato naj bo pogovor z otrokom vedno poln ljubezni – tako bodo besede postale most med vami in njegovim svetom.
Foto: Freepik
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
