Prvič po 2019: ECB napovedala znižanje obrestnih mer
Evropska centralna banka (ECB) je napovedala prvo znižanje obrestne mere po letu 2019, kar je v času globoke gospodarske negotovosti redka izjema v strinjanjih med opazovalci. Napovedano znižanje obrestne mere prihaja v času, ko se evropsko gospodarstvo sooča z večjimi izzivi, kot so šibka rast produktivnosti, upočasnjevanje naložb ter pomanjkanje znanja. Poleg tega industrijske politike v ZDA in na Kitajskem, ki jih vodi država, prispevajo k stagnaciji rasti in upadu industrijske proizvodnje v večjem delu EU.
Energetska kriza, ki jo je sprožila ruska invazija na Ukrajino februarja 2022, je dodatno zapletla razmere. Skok cen energentov je ECB prisilil v najagresivnejši niz zvišanj obrestnih mer v svoji zgodovini, s čimer je ključno obrestno mero med julijem 2022 in septembrom 2023 dvignila na rekordne 4 odstotke. Inflacija se je od takrat precej znižala in je maja znašala 2,6 odstotka.
Maria Demertzis, višja sodelavka bruseljske analitske skupine Bruegel, je dejala, da je današnje znižanje obrestne mere morda zamujeno, vendar je ta zamuda predvidljiva. ECB naj bi previdno stopala pred kakršno koli politično odločitvijo, saj premikajo trge. Po njenem mnenju je ECB želela zbrati dodatne podatke o plačah v prvem četrtletju tega leta, preden sprejme odločitev.
Bo ECB znižanje obžalovala?
Carsten Brzeski, globalni vodja makro raziskav pri ING, je izrazil zaskrbljenost glede prehitrega znižanja obrestne mere. “Junijsko znižanje obrestne mere bi lahko postalo znižanje, ki ga bo ECB obžalovala,” je povedal. Brzeski opozarja na možni scenarij, v katerem bi lahko prišlo do spirale med plačami in cenami.
Analitiki so si prav tako nasprotujoči glede možnosti razhajanja politike ECB od politike ameriške centralne banke. Znižanje obrestnih mer bi lahko povzročilo depreciacijo evra v primerjavi z dolarjem, kar bi povečalo stroške uvoza. Sander Tordoir, glavni ekonomist Centra za evropske reforme (CER), meni, da ta skrb ni tako resna, saj je pričakovano znižanje relativno majhno.
Pričakovanja o nadaljnjih znižanjih obrestnih mer letos so prav tako različna. Večina analitikov pričakuje še eno ali dve znižanji po juniju, vendar opozarjajo na previdnost in ocenjevanje najnovejših podatkov na vsakem sestanku. Glede prihodnje politike nekateri analitiki, kot je Demertzis, menijo, da bi morala ECB pokazati večjo toleranco za inflacijska odstopanja, medtem ko drugi, kot je Brzeski, opozarjajo, da bi to lahko povečalo negotovost na trgu.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Pexels
