Prvih 100 dni Ursule von der Leyen: Von der Leyen poziva k enotnosti in novim zavezništvom
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je z enourno tiskovno konferenco obeležila prvih 100 dni svojega drugega mandata na čelu te institucije. Nagovor novinarjev je bil prežet z resnim tonom, saj je opisala svet, v katerem se desetletja stare gotovosti rušijo, obsežne spremembe pa med narodi sprožajo napetosti. Kljub mračnemu začetku je von der Leyen poudarila, da slabi obeti ne smejo voditi v obup, temveč so priložnost za drznejše in hitrejše ukrepanje, ki bi Evropo popeljalo v močnejšo, varnejšo in uspešnejšo prihodnost. Njen govor je bil hkrati poziv k enotnosti in opomin, da Evropa ne sme dopustiti, da njeno usodo pišejo drugi.
“Kar se je spremenilo v teh 100 dneh, je nov občutek nujnosti. Nekaj temeljnega se je premaknilo,” je dejala in izpostavila grožnje evropskim vrednotam, kot so demokracija, svoboda in pravna država. Po njenih besedah so suverenost in zavezništva postavljeni pod vprašaj, vse pa se zdi reducirano na transakcije. A namesto resignacije je predlagala vizijo, ki temelji na priložnosti, ki se ponuja enkrat v generaciji – priložnosti za izgradnjo odpornejše Evrope.
ZDA ostajajo zaveznica kljub naraščajočim napetostim
Ena izmed osrednjih tem tiskovne konference je bil odnos z Združenimi državami Amerike, ki jih je v manj kot dveh mesecih po vrnitvi Donalda Trumpa na položaj predsednika pretresla vrsta drznih potez, poroča Euronews. Trump je zagrozil z visokimi carinami na evropsko blago, napovedal gospodarsko in vojaško prisilo za priključitev Grenlandije ter obljubil maščevanje proti regulacijam, ki omejujejo velike tehnološke družbe. Največjo skrb v Bruslju pa je sprožila njegova odločitev, da začasno prekine vojaško pomoč Ukrajini, hkrati pa je začel pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom brez usklajevanja z evropskimi partnerji.
Von der Leyen kljub temu vztraja, da ZDA ostajajo zaveznice. “Spričo težav sta bili ZDA in Evropa skupaj vedno močnejši,” je poudarila in dodala, da skupni interesi še vedno prevladajo nad razlikami. Vendar je priznala, da so trenja vse bolj očitna, in pozvala Evropo, naj prevzame večjo odgovornost za lastno obrambo. “To, da smo zavezniki, ne pomeni, da obstaja neravnovesje v odgovornosti ali bremenu,” je dejala, s čimer je odgovorila na Trumpove očitke o odvisnosti Evrope od ameriške podpore.
Na vprašanje, ali bo EU poskušala “zmanjšati tveganje” v odnosih z ZDA, kot je to storila s Kitajsko, je odločno zanikala in poudarila, da gre za povsem drugačen odnos. “Jasen ne,” je bil njen odgovor, ki je nakazal, da kljub izzivom ostaja zavezana čezatlantskemu partnerstvu.
Iskanje novih partnerjev za okrepitev evropske varnosti in gospodarstva
Čeprav ZDA ostajajo pomemben partner, von der Leyen ne skriva ambicij po širjenju evropskih zavezništev. Med tiskovno konferenco je izpostavila pomen sklepanja novih partnerstev z državami po svetu, tako na področju obrambe kot gospodarstva. Za obrambne cilje je izpostavila Združeno kraljestvo in Norveško kot ključni partnerici, ki lahko prispevata k varnosti Evrope in se upreta ruski ekspanziji. Obe državi sta že vključeni v koalicijo za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini, v pogovore pa se vključuje tudi Turčija, kar je sprožilo pomisleke Grčije in Cipra.
Na gospodarskem področju je predsednica pozdravila nedavne trgovinske sporazume s Švico, Mehiko in Mercosurjem ter napredek v pogajanjih z Malezijo, Karibskimi državami in Indijo. “Sklepanje teh partnerstev je bistveno,” je dejala in kot primer izpostavila energetsko krizo leta 2022, ko je Rusija manipulirala z oskrbo z energijo. Po njenem mnenju je sodelovanje s partnerji, ki jim Evropa zaupa, ključno za zmanjšanje ranljivosti in odvisnosti od posameznih akterjev.
Premik k skupnemu dolgu za obrambo Evrope
Pomemben del tiskovne konference je bil posvečen načrtu “Rearm Europe”, ki predvideva mobilizacijo do 800 milijard evrov za obrambne izdatke v prihodnjih letih. Načrt vključuje 150 milijard evrov novih posojil, ki jih bo Komisija najela na finančnih trgih in razdelila med države članice. Na vprašanje, ali bi EU morala iti še dlje in uvesti skupni dolg za nepovratna sredstva, kot je to storila s skladom za okrevanje po pandemiji, von der Leyen ni dala dokončnega odgovora. “Nič ni na mizi. Odprta sem za vse, kar je potrebno,” je dejala, a hkrati opozorila, da je razprava o tem še prezgodnja.
Njene izjave pomenijo opazen premik v stališčih. V preteklosti je bila skeptična do ideje o “evroobveznicah” za obrambo, ki so jo nasprotovale države, kot so Nemčija, Nizozemska in Avstrija. Vendar se zdi, da so Trumpova politika in nemška pripravljenost za večjo fiskalno prožnost vplivali na njeno razmišljanje. “To je odločitev držav članic,” je poudarila in nakazala, da bo prihodnost odvisna od politične volje v EU.
“Kupujte evropsko” kot prednost za prihodnost
Poleg financiranja obrambe je von der Leyen izpostavila vprašanje, kje naj EU porabi svoj denar. Trenutno kar 80 odstotkov obrambne opreme kupuje od dobaviteljev zunaj EU, predvsem iz ZDA, kar je sprožilo razpravo o potrebi po večji samozadostnosti. Francija zagovarja klavzulo “Kupujte evropsko” za spodbujanje domače industrije, medtem ko Poljska in baltske države poudarjajo nujnost hitrih nakupov, ne glede na izvor opreme.
Von der Leyen je izrazila naklonjenost evropski prednosti, a poudarila, da mora biti pristop postopen. “Če gre 80 odstotkov v tujino, to koristi drugim regijam, ne pa EU,” je dejala in dodala, da je cilj ustvariti delovna mesta in spodbuditi razvoj v Evropi. Ob tem je omenila možnost vključitve Združenega kraljestva in Norveške v shemo ter pozvala k večjemu čezmejnemu sodelovanju znotraj evropske industrije.
Portal24; Foto: Wikimedia/EU parlament
