Prvo srečanje von der Leyen in Vancea zaznamovano s trgovinskimi nesoglasji
Napetosti med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike so se nekoliko zaostrile, potem ko je Bela hiša uvedla visoke carine na uvoz jekla in aluminija, kar je sprožilo oster odziv Evropske komisije. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je napovedala “odločne in sorazmerne protiukrepe”. Kaj so konkretni koraki EU še niso povedali.
Von der Leyen je v kratki izjavi poudarila, da “neupravičene carine za EU ne bodo ostale brez odgovora”. Dodala je, da bo EU ukrepala za zaščito svojih gospodarskih interesov, delavcev, podjetij in potrošnikov. Kljub začetnemu ostremu tonu je ob prvem srečanju z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom v Parizu ubrala bolj spravljiv pristop, navaja Euronews. Srečanje je potekalo po vrhu na temo razvoja novih tehnologij, ki ga je gostil francoski predsednik Emmanuel Macron. Srečanja se je udeležila tudi visoka predstavnica EU Kaja Kallas.
Ključne teme pogovorov
Ameriški podpredsednik Vance je v svojih uvodnih besedah poudaril pomen transatlantskih gospodarskih odnosov in varnostnega sodelovanja. “Trumpova administracija je bila zelo jasna: zelo nam je mar za Evropo. Vdimo veliko gospodarskih odnosov z Evropo, na katerih je treba graditi,” je dejal. Ob tem je izpostavil, da se želi Washington prepričati, da je vključen v varnostno partnerstvo, ki je koristno tako za Evropo kot za ZDA.
Von der Leyen je pohvalila Vanceov govor na vrhu in poudarila “optimizem”, s katerim je govoril o potencialnih koristih hitro razvijajočih se tehnologij. Ameriški podpredsednik je sicer kritiziral evropski regulativni pristop k razvoju umetne inteligence, družbenih medijev in zasebnosti podatkov. Kritika pa je bila sprejeta z mešanimi odzivi. Kljub temu je predsednica Komisije izrazila upanje, da bodo čezatlantski odnosi ostali “globoke in močne vezi”.
Geopolitične posledice in prihodnje usmeritve
Po podatkih Evropske komisije se je srečanje dotaknilo več ključnih tem, med njimi trgovinskih odnosov s poudarkom na energetiki, razvoja novih tehnologij ter ruske invazije na Ukrajino. Von der Leyen je opozorila na “nujnost nadaljnje enotnosti pri zagotavljanju neomajne podpore Ukrajini”. Slednje je bilo razumljeno kot signal Washingtonu, naj ne popušča pri svoji podpori Kijevu.
Ena od osrednjih tem srečanja so bile tudi gospodarske prakse Kitajske, ki ostajajo eden ključnih spornih elementov v odnosih med ZDA in EU. Obe strani že dlje časa kritizirata Peking zaradi široke uporabe industrijskih subvencij, protekcionističnih ukrepov, kraje intelektualne lastnine in prisilnega dela. Kallas je pred srečanjem opozorila, da bi trgovinska vojna med Evropo in ZDA koristila zgolj Kitajski in Rusiji. Kallas je dodala, da Bruselj že opaža taktike “deli in vladaj”, ki jih ti državi uporabljata za spodkopavanje zahodnega zavezništva. “Ker naši nasprotniki usklajujejo svoja dejanja, moramo tudi mi storiti enako,” je po srečanju dejala visoka predstavnica EU.
Srečanje v Parizu jasno razkriva krhko naravo odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami v času Trumpove administracije. Republikanski predsednik je pred časom zagrozil, da bo razširil carine na vse uvoženo blago ter sprejel agresivne ukrepe na geopolitičnih področjih, ki so močno razburili evropske partnerje. Sankcioniral je uradnike Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in predstavil načrt za spremembo položaja na Bližnjem vzhodu, ki je sprožil ostre kritike po vsej Evropi.
Vance naj bi se kasneje ta teden na Münchenski varnostni konferenci srečal tudi s predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
Portal24; Foto: Wikimedia/Gage Skidmore
