Psihiatri in psihologi opozarjajo na tveganja brezplačne psihoterapije
[STA] – V več strokovnih združenjih, med drugim v Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo, Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, Združenju psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu in Združenju psihoterapevtov Slovenije, opozarjajo na morebitne nevarnosti, ki jih prinaša kampanja psihoterapevtov za skrajševanje čakalnih vrst. Kampanja, ki so jo nekatere psihoterapevtske organizacije začele ob dnevu duševnega zdravja, spodbuja psihoterapevte, da brezplačno nudijo svoje storitve ljudem v čakalnih vrstah za vsaj 12 srečanj. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da psihoterapija ni primerna za vsakogar in vse situacije.
Psihologi in psihiatri so v odzivu na kampanjo poudarili, da psihoterapija zahteva natančno diagnostično oceno in prilagojen terapevtski pristop. Izvajanje psihoterapije brez predhodne diagnoze primerjajo z medicinskim posegom brez potrebne ocene, ali je poseg sploh potreben in kakšen bi bil najprimernejši pristop zdravljenja. Opozarjajo, da lahko napačna ali neprilagojena terapija privede do poslabšanja težav pri posamezniku, saj psihoterapija ni univerzalno učinkovita metoda za vse oblike duševnih stisk.
Tveganja neustreznega izvajanja psihoterapije
Strokovnjaki so izrazili tudi pomisleke glede zagotavljanja kakovosti in varnosti storitev, ki jih ponuja kampanja. Opozarjajo, da bi lahko brezplačne storitve izvajali posamezniki, ki nimajo ustreznih kliničnih kvalifikacij, temveč so se izobraževali na tečajih ali v necertificiranih ustanovah. To bi lahko privedlo do tveganj, da dejavnosti potekajo brez zadostnega nadzora nad kakovostjo in varnostjo terapevtskih pristopov. Eno ključnih vprašanj, ki ga izpostavljajo, je tudi odgovornost za morebitne napake in zaplete pri izvajanju psihoterapije.
Medtem ko strokovnjaki podpirajo psihosocialno svetovanje za posameznike, ki se soočajo z življenjskimi izzivi, poudarjajo, da je to treba jasno ločiti od psihoterapije. Psihoterapija je namenjena zdravljenju resnih duševnih motenj in jo morajo izvajati ustrezno klinično usposobljeni strokovnjaki. Prav tako opozarjajo, da se težave z dolgimi čakalnimi vrstami že rešujejo s povečanjem števila strokovnjakov na tem področju.
Strokovne organizacije menijo, da trenutna situacija kaže na nujno potrebo po vzpostavitvi zakonskih smernic, ki bi jasno ločile zdravstveno obravnavo duševnih motenj od svetovalnih storitev, ki se izvajajo izven zdravstva. Kljub temu pozdravljajo pobudo za brezplačno svetovanje ljudem, ki se soočajo z različnimi stiskami, vendar poudarjajo, da mora to ostati ločeno od uradnega zdravljenja resnih duševnih motenj.
