Besede imajo neverjetno moč. Lahko ranijo ali poškodujejo, lahko pobožajo in zdravijo. Ne glede na to, ali na nas pustijo pozitiven ali negativen pečat, pa se ponašajo tudi s skupno lastnostjo: nemogoče jih je vzeti nazaj.
Ko se zavemo, da smo s svojimi besedami prestopili mejo, največkrat poskusimo omiliti učinek in nastalo škodo popraviti z novimi besedami.
O tem, da smo mi vsi in vse, kar nas obdaja, veličasten skupek vibracije ali frekvence, sem se že razpisala v eni prejšnjih kolumn (TUKAJ). V tej naj poudarim, da je seveda frekvenca tudi glas, zvok oziroma beseda. Tako lahko umestimo besede med tiste nizke frekvence, ki jim pavšalno rečemo tudi, da so negativne, nevtralne, in pa seveda besede visokih frekvenc, ki jih naslavljamo kot pozitivne.
Zagotovo ste že slišali za NLP tehniko komuniciranja. Slednja vas preko izbire besedišča v ozadju pravzaprav trenira, da se navadite uporabljati besede visoke frekvence, kar s časom in vloženim delom vodi do ponotranjenja in avtomatizirane izbire »bolj pozitivnih« besed, kar pa seveda pozitivno vpliva na praktika samega in posledično njegovo okolico.
Psovke. Slednje si predstavljajte kot dvojne agente, ki se lahko prelevijo tako v pozitivno kot negativno vlogo, odvisno od vaše namere uporabe.
Kot povsod pa tudi tukaj obstajajo izjeme. Natančneje, obstajajo besede, ki spadajo pod kategorijo izjem. In točno te sama najraje uporabljam pri delu s strankami in o njih razpredam na delavnicah in predavanjih. Psovke. Slednje si predstavljajte kot dvojne agente, ki se lahko prelevijo tako v pozitivno kot negativno vlogo, odvisno od vaše namere uporabe.
Tako laično in splošno se psovke uvrščajo v kategorijo negativnih in nizkih frekvenc, pri tem pa poudarjam, da temu botruje namen, zaradi katerega jih posameznik uporablja. Z njimi se namreč največkrat izražajo nezadovoljna in ne srečna stanja, negativna čustva do nečesa ali nekoga, strogost in nepopustljivost do samega sebe itd. To pa je na prvi pogled tudi vse.
Verjamem, da si takole na hitro ravno ne predstavljate nikogar, ki bi klel od sreče, prav gotovo pa se vam v mislih pojavi mnogo primerov nekoga, ki slastno kolne, ko se mu nekaj nepričakovano zalomi. Sicer je to moje skromno opažanje, vendar bi si celo upala trditi, da se daleč največ psovk uporablja v prometu (mimogrede, Slovenci smo prav zagotovo eden redkih narodov, ki imajo toliko inštruktorjev vožnje vsak dan na cesti).
Psovke torej veljajo za primitivno vedenje, pa verjemite, da v sebi skrivajo mnogo večji potencial uporabnosti. Predstavljajo odličen ventil za nabrana negativna čustva in negativna stanja posameznika. Pri tem je treba le paziti, kako jih uporabljamo in slediti senzaciji, da se izvor kletvice s časom in vajo pomika od grla, preko želodca do črevesja.
Vedno poudarjam naslednja pravila: uporabljate jih zgolj ob »nujnih« primerih in ne kar vsepovprek; da se pri tej praksi odmaknete, osamite (tako ne nečistujete pred drugimi, še posebej mladimi); ko zaključite, naredite nekaj vdihov in izdihov ter čutite, kako »olajšani« in uravnovešeni zopet stopite nazaj »v ring«; jih naslavljate v nič oziroma absolutno nikoli neposredno osebi ali drugemu živemu bitju; si na koncu tega ne zamerite, se ne uvrščate v nikakršen kvadratek »primitivnih«, temveč se zavedate, da ste le uporabili eno izmed mnogih tehnik in načinov sproščanja zadržanih tenzij v telesu, ki nastanejo na osnovi zadržanih čustev.
Dokler vsi ne najdemo poguma, da se mirno in spoštljivo, vendar sebi zvesto in iskreno izražamo vedno in povsod, do takrat bodo psovke ostale najboljše prijateljice še marsikomu.
Presenetilo bi vas, koliko ljudi zadrži svoje mnenje in poje svoje besede. Prepričana sem, da imate s tem izkušnje tudi sami in prav gotovo si večina deli mnenje, da je to na neki način potrebno in »normalno«, zato da se v družbi ohranja neko »ravnovesje« odnosov.
Morda tudi, z gotovostjo pa vam lahko zatrdim, da na tak način ravnovesja ne dosegate v sebi. Dokler vsi ne najdemo poguma, da se mirno in spoštljivo, vendar sebi zvesto in iskreno izražamo vedno in povsod, do takrat bodo psovke ostale najboljše prijateljice še marsikomu.
Kako osvobajajoč je občutek marsikatere dame in gospoda, s katerima sodelujem ali sem sodelovala. Kako dobro jim denejo vsi odtenki psovk, pa naj bodo pospremljeni z jezo, solzami ali na koncu smehom. Vsakdo, ki si tega prej ni dovolil, si tako na nek način omogoči »notranje čiščenje«, ki ima svoje faze, in to predvsem pomeni, da ne boste kleli kar a priori do konca svojega življenja. Po potrebi. In tako lahko psovke preko negativnega predznaka postanejo pozitivno orodje, ki vas bo prečistilo, podprlo in opolnomočilo v ključnih obdobjih vašega življenja, ko to najbolj potrebujete.
Veste, vašemu umu je popolnoma vseeno, ali je to, kar mu govorite, resnično ali ne, dobro ali slabo, napačno ali pravilno, nezdravo ali zdravo. Njegova naloga je le, da ne glede na vse neprestano posluša in sprejema vaše besede ter se po njih ravna. Zato izbirajte modro in premišljeno. Prav tako pa je vašemu telesu vseeno, kako ga čistite vsakodnevnih napetosti, da le opazite, da to potrebuje in se lahkotni vrnete k dostojnemu in prijetnemu načinu bivanja.
Tjaša Ravnikar
