Putin napovedal 72-urno prekinitev ognja
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 80. obletnici zmage Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni napovedal 72-urno prekinitev ognja v vojni z Ukrajino, ki naj bi veljala od 8. do 10. maja. Kremelj je v izjavi poudaril, da bodo v tem obdobju prekinjene vse sovražnosti, in pozval Ukrajino, naj sledi ruskemu zgledu. Ob tem je Moskva opozorila, da se bodo ruske oborožene sile v primeru ukrajinskih kršitev premirja “ustrezno in učinkovito” odzvale. Napoved prihaja v času, ko se Rusija pripravlja na parado ob dnevu zmage na Rdečem trgu, ki velja za pomemben simbol ruskega nacionalnega ponosa.
Ukrajina se je na rusko pobudo odzvala s skepso in lastnim predlogom. Zunanji minister Andrii Sybiha je na družbenih omrežjih zapisal, da bi morala Rusija, če resnično želi mir, takoj ustaviti ogenj za najmanj 30 dni, ne le za nekaj dni zaradi parade. “Zakaj čakati do 8. maja? Če je mogoče ogenj ustaviti zdaj, je to resnično,” je poudaril Sybiha. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dodal, da je Kijev pripravljen podpreti trajno in celovito prekinitev ognja, kar je Ukrajina že večkrat predlagala.
Skepticizem v Kijevu zaradi preteklih izkušenj
Ukrajinska stran je rusko napoved sprejela z zadržki, saj ima izkušnje z nespoštovanjem prejšnjih premirij. Spomnili so na velikonočno prekinitev ognja, ki jo je Rusija napovedala, a nato množično kršila, navaja The Guardian. Po navedbah ukrajinskega blogerja Antona Geraščenka je Rusija v času velikonočnega premirja več kot 3000-krat prekršila dogovor. Čeprav so ruske sile za 30 ur ustavile raketne napade dolgega dosega, so nadaljevale z napadi brezpilotnih letal, topništvom in pehotnimi operacijami. Ukrajinske brigade so poročale, da so ruske inženirske enote izkoristile zatišje za popravilo infrastrukture in razminiranje, kar nakazuje priprave na nadaljnje ofenzive.
Ukrajinska novinarka Svitlana Morenets je na družbenih omrežjih opozorila, da Putinova napoved kratkoročnega premirja ne pomeni resnih mirovnih namer. Po njenem mnenju gre za potezo, s katero želi Kremelj preprečiti morebitne ukrajinske napade z brezpilotnimi letali, ki bi lahko zmotili parado ob dnevu zmage in osramotili Putina pred mednarodnimi gosti. Hkrati naj bi Rusija s tem želela ustvariti vtis sodelovanja z mirovnimi pobudami, zlasti po srečanju Zelenskega z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Rimu, ki sta ga obe strani označili za konstruktivno.
Geopolitične igre in ameriška vloga
Napoved premirja prihaja v času naraščajočega razočaranja ZDA nad Rusijo zaradi njenih nenehnih napadov na ukrajinska mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je Rusijo pozval, naj preneha z napadi, in izrazil razočaranje nad ruskimi raketnimi napadi. “Želim, da Putin neha streljati, se usede in podpiše dogovor,” je dejal Trump ob vrnitvi v Belo hišo. Vendar so ameriška prizadevanja za širši mirovni sporazum doslej naletela na odpor Moskve, ki vztraja pri pogojih, kot so mednarodno priznanje njenega nadzora nad Krimom in štirimi ukrajinskimi regijami ter omejitve za ukrajinsko vojsko in politiko.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v intervjujih za tuje medije poudaril, da Moskva ne bo odstopila od svojih maksimalističnih zahtev. V pogovoru za brazilski časopis O Globo je izpostavil, da mora mirovni sporazum vključevati priznanje ruskega nadzora nad spornimi ozemlji, medtem ko je za CBS nasprotoval nadaljnji vojaški podpori Zahoda Ukrajini. Ti pogoji so za Kijev in Zahod nesprejemljivi, kar otežuje možnosti za trajni mir.
Pomen in omejitve majskega premirja
Če bi obe strani spoštovali napovedano premirje, bi to pomenilo prvo popolno prekinitev ognja od začetka ruske invazije pred več kot tremi leti. Vendar njegova začasna narava kaže, da je širši mirovni sporazum še vedno zunaj dosega. Rusija je že zavrnila ameriški predlog za 30-dnevno prekinitev ognja, ki ga je Ukrajina sprejela, kar dodatno poudarja razlike v pristopih obeh strani. Medtem se v Ukrajini nadaljujejo napadi – v ponedeljek so se oglasile sirene za zračni napad v vzhodnih in osrednjih regijah, v zadnjih tednih pa so ruski raketni napadi, kot tisti v Sumyju in Kijevu, terjali številne civilne žrtve.
Analitiki menijo, da je ruska napoved premirja bolj povezana z notranjepolitičnimi in propagandnimi cilji kot z resnično željo po miru. Poleg preprečevanja motenj parade ob dnevu zmage naj bi Kremelj želel ustvariti vtis konstruktivnosti pred mednarodno skupnostjo, hkrati pa nadaljevati priprave na vojaške operacije. Ukrajina medtem vztraja pri daljšem in celovitejšem premirju, ki bi omogočilo resnično deeskalacijo konflikta.
Portal24; Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia
