Ruski predsednik Vladimir Putin po navedbah treh virov blizu Kremlja ne namerava popustiti pod pritiski ameriškega predsednika Donalda Trumpa in je pripravljen nadaljevati vojno v Ukrajini, dokler se Zahod ne bo pripravljen pogajati pod pogoji, ki jih narekuje Moskva. Reuters poroča, da bi se lahko ruske zahteve še razširile, če bo vojaški napredek Rusije na ukrajinskem ozemlju nadaljeval.
Po besedah virov Putin ni naklonjen ultimatoma Trumpa glede prekinitve ognja in meni, da je ruska vojska skupaj z gospodarstvom dovolj trdoživa, da prenese dodatne zahodne sankcije. “Putin verjame, da nihče, niti ZDA, ni pristopil k pogajanjem o mirovnih pogojih z resno namero,” je za Reuters povedal eden od virov.
Čeprav sta Trump in Putin o razmerah večkrat govorila po telefonu, ameriški posrednik Steve Witkoff pa se je večkrat mudil v Moskvi, viri trdijo, da ruski predsednik še vedno meni, da ni bilo resničnega napora za oblikovanje temeljev miru. “Odnos s Trumpom želi ohraniti, a so interesi Rusije pomembnejši,” je dejal eden od sogovornikov.
Putin si po navedbah virov prizadeva za pravno zavezujoče zagotovilo, da se zveza Nato ne bo širila proti vzhodu, Ukrajina naj ostane nevtralna, njena vojska pa omejena. Poleg tega si Rusija želi zaščite za rusko govoreče prebivalstvo in priznanja trenutnih ozemeljskih pridobitev.
Kremelj naj bi bil pripravljen razpravljati o varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar za zdaj ni jasno, kako bi to potekalo v praksi. Ukrajinska stran na prošnjo Reutersa za odziv ni odgovorila.
Rusija nadaljuje z vojaškim pritiskom, apetiti po ozemlju se povečujejo
Ruske sile so v zadnjih treh mesecih zavzele dodatnih 1415 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kažejo podatki spletne platforme DeepStateMap. Po ocenah dveh virov ruska vojaška industrija prekaša Natovo proizvodnjo, zlasti na področju topniškega streliva. “Če bo Ukrajina kazala znake šibkosti, se bodo ruske zahteve še povečale,” je opozoril eden od sogovornikov.
Po trenutnih podatkih ruske sile nadzorujejo približno petino ukrajinskega ozemlja, vključno s celotnim Krimom, celotno Lugansko regijo ter večino Doneške, Zaporiške in Hersonske oblasti. Ruski predsednik vztraja, da je pet regij, med njimi Krim, zdaj del Ruske federacije in da mora Ukrajina priznati ta dejstva, če želi doseči mir.
Trump je v ponedeljkovem intervjuju za britanski BBC dejal, da “s Putinom še ni končal” in da je dogovor še vedno mogoč. V preteklih mesecih je s Putinom govoril vsaj šestkrat, odnose z njim opisuje kot “pragmatične”, čeprav je Moskva njegove zadnje izjave o »dimni zavesi« zavrnila kot neutemeljene.
Ameriški predsednik je napovedal možnost 100-odstotnih carin na rusko blago in dodatne sankcije proti državam, ki kupujejo rusko nafto, predvsem Kitajski in Indiji, z namenom prisiliti Moskvo v resna pogajanja. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v spopadih v Ukrajini ubitih ali ranjenih že približno 1,2 milijona ljudi, kar pomeni, da gre za najbolj smrtonosen spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
Gospodarski pritisk ni dosegel želenega učinka
Kljub obsežnim sankcijam se je rusko gospodarstvo izkazalo za trdoživo. Po ocenah ruskega ministrstva za gospodarstvo se bo rast v letu 2025 upočasnila na 2,5 odstotka, potem ko je lani znašala 4,3 odstotka. Putin po navedbah enega od virov meni, da se je Rusija uspešno prilagodila na pritisk in da bo znala zaobiti morebitne nove carine.
“Putin vojno dojema kot prelomno točko v odnosih z Zahodom, ki naj bi Rusijo od razpada Sovjetske zveze dalje načrtno potiskal ob rob,” je povedal vir blizu Kremlja.
Čeprav ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpira zamisel o prekinitvi ognja, je ruska stran še naprej izvajala napade na ukrajinska mesta, tudi z brezpilotnimi letalniki. Trumpova administracija pa konflikt označuje kot posredniško vojno med ZDA in Rusijo ter je v zadnjih tednih znova izrazila pomisleke glede ukrajinskega članstva v Natu.
Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije/Wikimedia
