Putin privolil v 30-dnevno ustavitev napadov na energetske objekte, a zavrača popolno prekinitev ognja v Ukrajini
Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek privolil v začasno 30-dnevno ustavitev napadov na ukrajinske energetske objekte, vendar ni podprl širše pobude za popolno prekinitev ognja, ki jo je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Dogovor, ki ga je Ukrajina sprejela, predvideva vzajemno zadržanje napadov na energetsko infrastrukturo za približno mesec dni. Strokovnjaki sicer opozarjajo, da bi to lahko bila ruska taktika zavlačevanja, medtem ko njene sile napredujejo na vzhodu Ukrajine, piše Reuters. Bela hiša je napovedala, da se bodo pogovori o pomorski prekinitvi ognja v Črnem morju in širšem mirovnem sporazumu začeli takoj, čeprav ostaja negotovo, ali bo Ukrajina neposredno vključena.
Trumpov odposlanec Steve Witkoff je po daljšem torkovem pogovoru med Trumpom in Putinom izrazil optimizem, da je dogovor o začasni ustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo pomemben korak. “Do nedavnega nismo imeli soglasja o teh vidikih – premirju glede energije in moratoriju v Črnem morju. Zdaj smo tu, in od tu do popolne prekinitve ognja ni daleč,” je dejal Witkoff v pogovoru za Fox News. Pogovori o nadaljnjih korakih naj bi se začeli v nedeljo v Džedi v Savdski Arabiji, a Kremelj še ni uradno komentiral teh načrtov.
Putin je po pogovoru ukazal ruski vojski, naj preneha z napadi na energetske cilje, a obenem izrazil pomisleke, da bi premirje Ukrajini omogočilo ponovno oborožitev in mobilizacijo. V izjavi Kremlja je ponovil zahtevo, da mora vsaka rešitev vključevati konec vojaške in obveščevalne pomoči Ukrajini – tema, ki po Trumpovih besedah v pogovoru ni bila omenjena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podprl omejeno prekinitev napadov, a opozoril, da Putin z zavrnitvijo popolnega premirja zavlačuje konflikt. “Svet bi moral zavrniti Putinove poskuse podaljševanja vojne,” je zapisal na Telegramu po torkovih ruskih napadih z brezpilotnimi letali, ki so prizadeli bolnišnico v Sumyju in regijo Kijev.
Trumpov optimizem in ukrajinske skrbi
Trump je pogovor s Putinom, ki je trajal skoraj dve uri, označil za “odličen” in poudaril željo po hitrem napredku k širši prekinitvi ognja. “Oba, Putin in Zelenski, si želita konec tega konflikta, ki je terjal na tisoče življenj,” je zapisal na družbenih omrežjih. Vendar omejeni dogovor ni izpolnil njegovih pričakovanj o 30-dnevni popolni prekinitvi ognja, ki jo je Ukrajina podprla že 11. marca. Analitičarka Kristine Berzina iz nemškega Marshall Fonda je opozorila, da omejeno premirje predstavlja le “zelo majhen korak naprej” in razkriva Putinovo nepripravljenost za resen mirovni dialog.
Ukrajina se od ruske invazije leta 2022 brani z napadi na ruske energetske objekte, kar Moskva označuje za terorizem. Po mnenju Marie Snegovaye iz Centra za strateške in mednarodne študije bi premirje glede energetske infrastrukture lahko bolj koristilo Rusiji, saj bi zmanjšalo pritisk na njeno gospodarstvo. Zelenski, ki je v torek obiskal Helsinki, je poudaril, da mora biti Evropa vključena v mirovna pogajanja, in izrazil zaskrbljenost nad Trumpovimi namigi o možnih ozemeljskih koncesijah Ukrajine, vključno z nadzorom nad jedrsko elektrarno Zaporožje.
Geopolitične napetosti in evropski pomisleki
Dogovor o omejenem premirju odraža Trumpovo željo po izboljšanju odnosov z Rusijo, kar vznemirja evropske zaveznike ZDA. Susan Colbourn z Univerze Duke je opozorila, da Putin morda izkorišča čas za utrjevanje položaja ruskih sil, ki napredujejo na vzhodu Ukrajine. “Presenetljivo je, kako malo Trump zahteva od Rusije, ki je napadla svojo sosedo,” je dodala. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila skrb zaradi krepitve ruskih vojaških zmogljivosti, nemški kancler Olaf Scholz pa je omejeno premirje pozdravil, a pozval k širši prekinitvi ognja z vključitvijo Ukrajine.
Vojna, ki je od leta 2022 razselila milijone in opustošila ukrajinska mesta, ostaja največji evropski konflikt po drugi svetovni vojni. Putin vztraja, da Rusija nadzoruje zasedena ozemlja, vključno s Krimom in deli vzhodnih regij, ter zahteva konec Natovega širjenja in sankcij. Zelenski to zavrača, saj pravi, da se o ukrajinski suverenosti ne sme pogajati.
Portal24; Foto: Wikimedia/Gage Skidmore in Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika
