Putinu ne bodo sodili v odsotnosti, dokler vodi Rusijo
Haag na Nizozemskem bo predvidoma gostil posebno sodišče, ustanovljeno za pregon zločina agresije na Ukrajino, ki ga pripisujejo Rusiji. A kljub visokim pričakovanjem to sodišče ne bo sodilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v odsotnosti, dokler bo ta še na čelu Ruske federacije. Enako pravilo bo veljalo za ruskega premiera Mihaila Mišustina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, so potrdili evropski uradniki, seznanjeni z dogovarjanjem. Ta odločitev odpira vprašanja o tem, kako in kdaj bi lahko najvišji ruski voditelji odgovarjali za očitke o vojnih zločinih, povezanih z invazijo na Ukrajino.
Posebno sodišče, ki ga podpirajo zahodne države, bo delovalo pod okriljem Sveta Evrope, organizacije za človekove pravice s sedežem v Strasbourgu. Pravna podlaga za njegovo ustanovitev je bila dorečena konec marca na srečanju tako imenovane “osrednje skupine”, ki je pripravila tri ključne dokumente: dvostranski sporazum med Ukrajino in Svetom Evrope, statut sodišča ter dogovor o njegovem upravljanju, piše Euronews. Po besedah uradnikov je bil dosežen kompromis, da se sojenje v odsotnosti ne bo izvajalo za najvišje ruske uradnike, dokler ti zasedajo svoje položaje. “To je bila politična odločitev, rezultat dolgotrajnih pogajanj,” je dejal eden od uradnikov. Možnost sojenja v odsotnosti bi se odprla šele po tem, ko bi Putin zapustil predsedniški položaj.
Določba je zdaj dokončna in je praktično ni mogoče spremeniti pred uradno predstavitvijo sporazuma. Podpis dokumentov je predviden za 9. maj v Kijevu, kar simbolno sovpada z dnevom Evrope. Časovnica bo sicer odvisna od politične podpore držav članic Sveta Evrope, ki jih je 46. Za ratifikacijo sporazuma je potrebna dvotretjinska večina v parlamentarni skupščini organizacije, kar je glede na široko podporo pobudi skoraj zagotovljeno. Rusija, ki je bila iz Sveta Evrope izključena kmalu po začetku vojne v Ukrajini, v tem procesu ne sodeluje.
Mednarodna podpora in izzivi
Pobudo za ustanovitev sodišča podpirajo številne države, vključno z demokratičnimi državami zunaj Evrope, kot so Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska. Njihovo sodelovanje naj bi okrepilo legitimnost sodišča. Vendar pa ZDA, ki so pod administracijo Donalda Trumpa nakazale drugačno usmeritev v odnosih z Rusijo, verjetno ne bodo sodelovale. Ameriška neudeležba na marčevskem srečanju osrednje skupine je vzbudila dvome o tem, kako bi lahko Trumpova mirovna prizadevanja vplivala na prihodnje sodne postopke.
Nekatere evropske države, kot sta Madžarska in Srbija, ki so v preteklosti izražale bolj proruska stališča, bi se lahko pri glasovanju vzdržale ali celo nasprotovale sporazumu. Vendar posamični veti ne bodo mogli preprečiti ratifikacije. “Več kot 38 držav in Evropska unija so izrazile politično podporo,” je potrdil tiskovni predstavnik Sveta Evrope. To kaže na močno mednarodno zavezo k iskanju pravice za žrtve ruske agresije v Ukrajini.
Haag kot središče mednarodnega prava
Sodišče bo imelo sedež v Haagu, mestu z dolgo tradicijo mednarodnega prava, kjer že delujeta Meddržavno sodišče (ICJ) in Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Slednje je sicer že izdalo nalog za prijetje Putina zaradi nezakonitega prenosa ukrajinskih otrok v Rusijo, a ICC nima pristojnosti za pregon zločina agresije v tem primeru, saj Rusija ni podpisnica Rimskega statuta. Prav zato je bila potrebna vzpostavitev posebnega sodišča, ki bo osredotočeno izključno na rusko invazijo na Ukrajino.
Zločin agresije, kot ga opredeljuje mednarodno pravo, se nanaša na načrtovanje, pripravo ali izvedbo dejanj, ki pomenijo očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov. Gre za zločin vodstva, ki cilja na posameznike, odgovorne za politične in vojaške odločitve države – v tem primeru predvsem na Putina. “Brez zločina agresije ne bi bilo vojnih zločinov,” je poudarila visoka evropska uradnica Kaja Kallas, ki zagovarja nujnost odgovornosti za najvišje ruske voditelje.
Iskanje pravice in zgodovinski pomen
Ustanovitev sodišča je močno podprl ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskij, ki vidi v njem pot do odgovornosti za rusko invazijo, ki traja že več kot tri leta. Zločin agresije se razlikuje od drugih vojnih zločinov, saj ne obravnava posameznih grozodejstev, temveč odgovornost voditeljev za sprožitev vojne. Zadnjič je bil ta zločin obravnavan med nürnberškimi procesi po drugi svetovni vojni, ko so ga imenovali “zločin proti miru”.
Kljub omejitvam, kot je prepoved sojenja v odsotnosti, zagovorniki sodišča menijo, da bo imelo pomemben pravni in politični vpliv. “To ne bo zgolj simbolična institucija,” je dejal evropski uradnik. “Zgodovina bo o tem sodišču sodila pozitivno, saj zapira vrzel v pregonu zločina agresije.” Kritiki pa opozarjajo, da bi lahko odsotnost sojenja visokim uradnikom, dokler so na položajih, zmanjšala učinkovitost sodišča, še posebej ker Rusija ne priznava invazije kot kaznivega dejanja in zavrača sodelovanje z Zahodom.
Dodatna ovira za pregon je imuniteta, ki jo mednarodno pravo priznava voditeljem držav, predsednikom vlad in zunanjim ministrom. Vendar tiskovni predstavnik Sveta Evrope poudarja, da se mednarodno pravo razvija in da imuniteta ni absolutna ovira za odgovornost. “Formula, ki smo jo določili, bo zadostovala za boj proti nekaznovanosti,” je dejal.
Portal24; Foto: Wikimedia/Tiskovni in informacijski urad ruskega predsednika
