Priznam. Najraje se v praksi srečujem s pari. Nič ni bolj edinstvenega in veličastnega kot moško-ženska energija, ki divje ali mlačno poplesava druga okoli druge.
Najpogosteje jih srečujem v njihovih najtežjih obdobjih, bolj poredko v tistih pravočasnih, ko bi lažje skupaj prijeli za volan in obrnili v drugo smer. In tako se na njihovo željo moja znanja po kriznem reševanju zvez spreobrnejo v usvajanje kulture razhajanja.
V zadnjem obdobju smo priča mnogim razhodom in ločitvam. In ker to štejem kot »moje področje«, se bom o tem tudi razpisala.
Vsak razhod pospremijo komentarji, kot je: »Ja, poglej, no … kako pa to … kdo bi si mislil … škoda, pa tako super sta bila …« Komentarji okolice so ena tistih reči, ki ne pridejo prav v skoraj nobenem primeru. Vedno so namreč globoko pristranski in izražajo npr. zgražanje, ogorčenje, privoščljivost, pokroviteljstvo ipd.
Še posebej, kadar se razhaja medijsko izpostavljen par, so naslade drugih orgazmične. Tako od tistih, ki še »vztrajajo«, ali tistih, ki so že prej »obupali«. Dogajanja na področju zvez so od nekdaj najbolj sočne zanimivosti, pa naj to pripišemo kar temu, da je področje zvez pravzaprav tudi najpomembnejše področje človeka, takoj ob starševstvu. Ljubezni, zaljubljenosti, strasti, hrepenenja in spletke od nekdaj vrtijo svet. In prav je tako.
Danes ne bom razpredala, kako so se zveze spremenile v zadnjih 100 in manj letih. Ne bom poudarjala, da smo na enem največjih križišč življenja, ki bo preobrazilo tudi dojemanje in doživljanje področja zvez za vsaj naslednjih sto let.
Danes želim osvetliti in poudariti, da je to tako sočno področje, da bi ga – dokler ga še imamo – morali objeti z obema rokama. Pa naj gre za spajanja ali razhajanja. Ples ženske in moškega je čista tvorna energija, ki zadošča za vsaj sto energetskih pijač dnevno.
Ko naša zveza cveti, ko nam po trebuhu noro poplesavajo metulji, lahko dobesedno otipamo zavezništvo, ki nam ga pri tem nudi narava. Nagradi nas z duhom nepremagljivosti, neminljivosti, vizijo, načrti, voljo in blaženosti. Na podlagi znanstvenih raziskav vemo, da hormoni v obdobju zaljubljenosti ostajajo naši prijatelji približno dve leti, sama pa k temu dodajam statistiko prakse, da naše osvajalske maske zdržijo v povprečju štiri (leta).
To je vsekakor čas, ko se nam prvič jasno razodenejo vse zmote in resnice predstav in prepričanj. To je prvi pravi čas, da ukrepamo, če zaznamo razpoke v »hiši ljubezni« ali če moramo sanirati »čustvene rane«. Žal pa je po navadi to prva stopnja, ko pometemo stvari pod preprogo in si v želji, da bi »trajalo, kot je bilo«, prekrijemo oči in čakamo, da bodo nezadovoljstvo ter prvi pomisleki minili sami od sebe. Po navadi je res tako, a kaj, ko so ta obdobja zatišja samo začasna.
Če kakršne koli stiske niso nemudoma pravilno naslovljene, se vrnejo čez čas kot bumerang. Močnejše, večje in še bolj rušilne. In takrat nam življenje zopet prijazno ponudi križišče izbire. Kaj boste naredili? Se boste kar prepustili in zaupali zvezdam? Ali boste šli v akcijo? Se boste potrudili? Pokazali, da vam je mar? Da niste gradili zaman? Da niste pripravljeni spustiti velikega dela svojega življenja, ki vas tvori?
To je le drobec pomembnih vprašanj, na katera si morate iskreno odgovoriti. Seveda lahko sami, vendar vam ob tem toplo priporočam podporo primernega strokovnjaka. Enostavno zato, ker smo sami pristranski, čustveno vpleteni, obdani z enako mislečimi, ki nas nehote velikokrat podpihujejo v ne najbolj smiselnih namerah.
Prav tako se od vas ne pričakuje, da boste sami enakovredno pretehtali vse scenarije in opcije, pretehtati pa jih, verjemite, morate. Seveda so pri tem izključene zveze, v katerih je prisotna fizična in psihična zloraba, pri čemer naj poudarim, da je slednja še vedno globoko podcenjena in spregledana, na koncu pa se prevečkrat izrazi s končanim življenjem zakonca. Nazaj h križišču. Življenje reče: »Ne? Ne še? Ne boš? O. K., počakaj ti naslednjič.« In hodimo naprej, k naslednjemu križišču. Pri tem moramo upoštevati, da bo vsako naslednje nerazrešeno križišče mnogo težja izkušnja in večja obremenitev za vse vpletene.
Življenje je tako pretanjena skrivnost, ki se nam v ravno pravih razmerjih prepušča v upravljanje in hkrati kot božansko skrivnost ohranja esenco smiselnosti bivanja. Sama sem prepričana, da se ta smisel bivanja skriva v prepletu dveh, ki sta si nekje in na neki način »namenjena«, ki si »zadišita«. In to je tisti »čudež«, ki se ga splača vsakokrat raziskati.
Kdo si ti, ki me tako pritegneš? Kaj v sebi nosiš zame? Kam bi naju lahko vodila skupna pot? Če pa smo že v obstoječi zvezi, potem so ti »čudeži« iskreni kazalniki, na kateri točki življenja smo, kako smo in kako trdna in prava je odločitev, ki jo moramo ob tem sprejeti. Ali ostati ali oditi.
Zmotno je namreč prepričanje, da so zveze za vedno. Kar tako, ker smo se enkrat pač tako odločili. Zveze so lahko za vedno. Ampak temu botruje vsakokrat vnovično odločanje, ali te izberem spet. Ker … veste … »čudeži« so vsepovsod okoli nas. Dogajajo se vsem, brez izjeme, in vsakdo, ki ne hodi sklonjene glave, jih opazi.
Tako lahko povzamem, kar že vemo in kar mnogi radi poudarjajo. Da je zveza neprestano delo. Ker pa nam tale beseda delo nikakor ne diši in področju zvez povzroča krivico, bom povzela po svoje. Kjer se razhajajo družine, podirajo zidovi in ločujejo svetovi, bodimo zadržani, spoštljivi in ljubeči.
To so primerni trenutki, da se opomnimo, da nihče ni nedotakljiv ali nezamenljiv. In s tem ni popolnoma nič narobe. To je tisto, kar nas lahko ohranja živahne, zvedave, sočne, strastne, ljubeče in igrive. To je tisto, kar obljublja, da naša zveza ne bo postala samoumevna in mi zanemarjeni skupaj z njo. To je tisto »delo«, ki je najslajše na celem svetu.
Ohranjati vse tisto, kar ste nekoč bili, na to pa zgolj pripenjati vse modrosti, s katerimi nas življenje obogati na križiščih življenja.
Tjaša Ravnikar
O avtorici: Mag. Tjaša Ravnikar, predavateljica in pisateljica, ustanoviteljica Umologije , RTT terapevtka ter mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in CSD-jih po Sloveniji. Deluje na področju medicine misli in je pobudnica novih pristopov v duševnem zdravju in osebnostnem razvoju mladih in odraslih. Trenutno poglablja svoje znanje na doktorskem študiju iz področja naravne in integrativne medicine. Pridružite se ji lahko TUKAJ
Opomba: Mnenja avtorja ne odražajo nujno tudi mnenja uredništva
