Raziskava: Aplikacije za sporočanje pospešujejo širjenje dezinformacij

Družbena omrežja [Foto: Pixabay]

Raziskava: Aplikacije za sporočanje pospešujejo širjenje dezinformacij

[Euronews] – Novo poročilo razkriva, kako priljubljene aplikacije za sporočanje, kot sta WhatsApp in Telegram, postajajo vse pogostejše orodje za širjenje politične propagande in manipulacijo javnega mnenja. Raziskovalci z univerze New York (NYU) so opravili obsežno študijo, ki je zajela 4500 uporabnikov v devetih državah in vključila intervjuje s političnimi strategi v 17 državah. Namen raziskave je bil razumeti, kako slabi akterji izkoriščajo te platforme za širjenje dezinformacij in vplivanje na politične odločitve.

Rezultati so pokazali, da je 62 odstotkov anketiranih uporabnikov na teh platformah prejelo politično vsebino, pri čemer je 55 odstotkov vsebin prišlo od ljudi, ki jih uporabniki niso osebno poznali. To kaže na potencialno nevarnost teh aplikacij, saj nimajo tradicionalnih mehanizmov moderiranja vsebin, ki bi preprečili širjenje manipulativnih informacij. Poleg tega so aplikacije zasnovane tako, da monetizirajo funkcije, ki spodbujajo obsežen doseg in viralnost sporočil, kar dodatno povečuje nevarnost dezinformacij.

Plačljive funkcije kot orodje za širjenje dezinformacij

Poročilo NYU poudarja, da politični operativci vse bolj izkoriščajo plačljive funkcije v aplikacijah za sporočanje, da bi povečali doseg svojih sporočil. WhatsApp, na primer, ponuja poslovno platformo, ki vključuje funkcije, kot so “zelena kljukica” za preverjanje, avtomatsko sporočanje in neomejen doseg strank. Te funkcije operativcem omogočajo, da učinkovito širijo politična sporočila brez nadzora, kar odpira vrata za zlorabe.

Politični svetovalci pogosto uporabljajo tudi druge metode, kot je uporaba lažnih imen podjetij ali ustvarjanje lažnih profilov, da zaobidejo pravila platform. V Ukrajini so na primer politični operativci pridobili preverjene račune na Viber prek partnerjev ali prodajalcev za sporočanje, kar jim je omogočilo širjenje političnih sporočil prek množičnih poštnih seznamov.

Telegram pa omogoča uporabnikom, da za manj kot 5 € na mesec pridobijo dodatne funkcije, kot so samodejna sporočila, značke profila in podpora za chatbot, kar še dodatno olajša širjenje dezinformacij. Prav tako Telegram vsem uporabnikom omogoča nakup oglasnih mest na kanalih z velikim številom naročnikov, kar povečuje njihov vpliv.

Dezinformacije in vpliv na javno mnenje

Plačljive funkcije teh platform pa niso edini problem, poročilo namreč ugotavlja, da aplikacije za sporočanje prispevajo k širjenju že obstoječih tehnik dezinformiranja. Prvi korak pri širjenju političnih sporočil je pogosto ustvarjanje ali infiltriranje v obstoječe skupine na družbenih omrežjih. Viber, na primer, ne omejuje števila udeležencev v skupnosti ali kanalu, kar omogoča enostavno širjenje manipulativnih sporočil.

Propagandisti izkoriščajo interese članov skupin za ustvarjanje političnih sporočil, ki so prilagojena njihovim prepričanjem in interesom. Ta strategija vključuje tudi uporabo lažnih profilov ali “sockpuppet” računov, ki predstavljajo lažne identitete z določenim političnim stališčem. Ta taktika je še posebej problematična v aplikacijah za sporočanje, kjer so ti računi težje zaznavni in preverljivi kot na drugih družbenih omrežjih.

Propagandisti prav tako pogosto uporabljajo navzkrižno objavljanje vsebin na različnih platformah, kar povečuje vidnost in viralnost političnih sporočil. Na primer, uporabniki Telegrama pogosto ustvarjajo bote, ki avtomatizirajo deljenje vsebin na drugih platformah, kot je X (prej Twitter). Indijska aplikacija ShareChat omogoča uporabnikom, da vsebino s Telegrama objavijo tudi na WhatsAppu in drugih platformah v lasti Meta, kar še dodatno povečuje njihov doseg.

Priporočila za omejevanje širjenja dezinformacij

Eden največjih izzivov pri omejevanju širjenja dezinformacij na teh platformah je dejstvo, da lahko šifriranje komunikacij, ki ščiti uporabnike pred nadzorom, omogoča tudi propagandistom, da prikrijejo svojo identiteto. Poročilo poudarja tudi, da je vrednost šifriranih sporočil za zagovornike človekovih pravic in širšo družbo večja od nevarnosti, ki jo predstavljajo dezinformacije.

Raziskovalci predlagajo, da bi morali oblikovalci politik in podjetja, ki upravljajo te platforme, uvesti strožje ukrepe za preprečevanje zlorab. Med predlogi so omejitve pri ustvarjanju novih računov, strožje preverjanje poslovnih računov in večja transparentnost glede načinov, kako platforme delujejo v boju proti dezinformacijam.

Poleg tega poročilo poziva k vključitvi aplikacij za šifrirano sporočanje v obstoječe regulativne okvire, vendar brez oslabitve šifriranja. To bi omogočilo boljši nadzor nad zlorabami teh platform, hkrati pa ohranilo varnost in zasebnost komunikacij za uporabnike, ki jih uporabljajo za legitimne namene, kot so zagovorniki človekovih pravic.

Portal24; Foto: Pixabay