Vesolje je polno skrivnosti, ki jih znanstveniki še vedno razkrivajo. Mednje sodijo tudi asteroidi in kometi, ki so dolgo veljali za povsem različne objekte v našem osončju. A zadnje raziskave kažejo, da so si morda bolj podobni, kot smo mislili. Prašni delci, ki jih ti objekti puščajo za seboj, razkrivajo zgodbe iz zgodnjih dni našega osončja, stare več kot 4,5 milijarde let. Z analizo teh delcev znanstveniki pridobivajo nova spoznanja o nastanku planetov in možnih virih surovin v vesolju.
Vesolje je polno medplanetarnega prahu, ki ga Zemlja nenehno zbira med svojim potovanjem okoli Sonca. Ti drobni delci, pogosto le mikrometri veliki, so ostanki asteroidov in kometov, ki so se oblikovali ob nastanku osončja.
Po podatkih Nase so asteroidi in kometi ostanki procesa akrecije, ko so se iz oblaka prahu in plina oblikovali planeti. Z analizo teh delcev, ki jih znanstveniki zbirajo v stratosferi ali na Antarktiki, odkrivajo, iz česa so ti objekti sestavljeni in kje so nastali.
Dr. Pierre Beck z uporabo infrardeče spektroskopije in atomskih mikroskopov preučuje mikrometeorite in ugotavlja, da vsebujejo silicate in organske spojine. Takšne analize kažejo, da nekateri asteroidi vsebujejo led, kar je bilo nekoč značilno le za komete.
Prav tako so raziskave Evropske vesoljske agencije (Esa) na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko pokazale, da ta izpušča ne le prah, temveč tudi večje kose materiala, kar spominja na obnašanje nekaterih asteroidov.
Zabrisana meja med asteroidi in kometi
Tradicionalno so znanstveniki asteroide opisovali kot skalnate objekte, ki krožijo v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, komete pa kot ledene “umazane snežne kepe” z ekscentričnimi orbitami, ki izvirajo iz oddaljenega Oortovega oblaka ali Kuiperjevega pasu.
Raziskave, kot jih vodi dr. Jessica Agarwal na Tehnični univerzi v Braunschweigu pa kažejo, da nekateri asteroidi kažejo kometom podobne lastnosti, kot je izpuščanje materiala. Na primer, asteroid 311P/PanSTARRS je presenetil znanstvenike s šestimi repi, kar je značilnost kometov.
Podatki, ki jih je zbrala sonda Rosetta, so prav tako pokazali, da prah kometa 67P vsebuje organske molekule, kot so beljakovine in ogljikovi hidrati, kar nakazuje na možnost, da so kometi in asteroidi v preteklosti prispevali k nastanku življenja na Zemlji. Znanstveniki zdaj govorijo o “kontinuumu” med asteroidi in kometi, kar pomeni, da ni ostre ločnice med obema vrstama objektov.
Spoznavanje sestave asteroidov in kometov odpira vrata tudi praktičnim uporabam. Po mnenju znanstvenikov bi lahko nekateri asteroidi služili kot viri goriva za prihodnje vesoljske misije, saj vsebujejo reducirane organske spojine, ki so potencialni vir energije.
Nasine misije, kot je OSIRIS-APEX, ki bo leta 2029 preučevala asteroid Apophis, obljubljajo nova odkritja o njihovem vplivu na Zemljo in možnostih zaščite pred morebitnimi trki.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
