Razmere v družinskem sodstvu: Sodni svet opozarja na skrb vzbujajoče stanje
Sodni svet je izrazil resno zaskrbljenost zaradi razmer v družinskem sodstvu, kjer se soočajo s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje sodnikov, preobremenjenost obstoječih kadrov in dolgotrajni postopki. Razmere so zaskrbljujoče tako na sodiščih kot v centrih za socialno delo (CSD), kjer kronično primanjkuje strokovnih kadrov, vključno s kliničnimi psihologi in pedopsihiatri.
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je na družinskem oddelku trenutno zaposlenih 14 sodnic, vendar je fluktuacija kadrov izjemno velika. Kot je za MMC RTV SLO pojasnila Tadeja Oštir, vodja družinskega oddelka na tem sodišču, so v zadnjih petih letih prejeli približno 2500 zadev letno in jih toliko tudi rešili, kljub temu pa ostaja okoli 1500 nerešenih zadev. Po njenih besedah to pomeni, da ima vsak sodnik v povprečju kar 120 zadev na leto, kar močno presega optimalno število. “Družinski sodniki bi kakovostno lahko rešili približno 80 zadev na leto,” ocenjuje Oštir.
Sodnik Matej Čujovič je v oddaji Studio ob sedemnajstih poudaril, da se postopki ne zaključijo z izdajo sodbe. “Ko sodišče, na primer, otroka namesti v rejništvo, mora nadalje spremljati, kako se sodba izvaja, kar sodnike dodatno obremenjuje,” je dejal. Po poročanju MMC RTV SLO sodni svet opozarja, da obstoječe razmere otežujejo kakovostno obravnavo primerov, zlasti tistih, ki se nanašajo na varstvo otrok.
Preobremenjeni centri za socialno delo
Podobne težave kot sodišča imajo tudi centri za socialno delo, ki so po zakonskih spremembah postali svetovalni organi sodišč. Sekretarka skupnosti CSD Tatjana Milavec je za MMC RTV SLO pojasnila, da je to prineslo veliko dodatnega dela, kar strokovnim delavcem odvzema čas za preventivno delo z družinami. “Strokovni delavci veliko časa namenijo obravnavam na sodiščih, kar pomeni, da nimajo časa za svetovanje in podporo družinam,” je poudarila. Dodala je, da se število zadev povečuje, postopki pa postajajo vse bolj zapleteni, kar prinaša dodatne pritiske na zaposlene. “Grožnje zaposlenim, njihovim družinam in otrokom so vse pogostejše, kar ustvarja visoko varnostno tveganje,” je opozorila Milavčeva.
Pomanjkanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov
Po poročanju MMC RTV SLO je kronično pomanjkanje izvedencev, zlasti kliničnih psihologov, ena izmed največjih težav družinskega sodstva. Klinični psiholog Tristan Rigler je opozoril, da je delo na področju družinskih zadev izjemno zahtevno in psihološko obremenjujoče. “Družinske izvedenske zadeve skoraj nikoli ne zajemajo ocene enega posameznika, ampak najmanj treh ljudi, kar zahteva veliko časa in angažiranosti,” je dejal. Dodal je, da mladi strokovnjaki zaradi težkih delovnih pogojev in nizkega plačila redko vstopajo v to področje.
Čustvena obremenjenost in varnostna tveganja
Družinski postopki so pogosto čustveno nabiti, kar vpliva tako na stranke kot na sodnike. Po besedah sodnika Mateja Čujoviča je družinsko pravo eno najbolj varnostno občutljivih področij. “Vemo za primer, ko je udeleženec postopka sledil sodnici z avtomobilom,” je povedal. Tudi sodniki se zaradi narave dela pogosto soočajo s čustveno izčrpanostjo. “Govoril sem s sodnico, ki je pred kratkim zapustila družinski oddelek in zdaj dela na pravdnem oddelku. Pravi, da ni nič manj obremenjena, vendar ni več utrujena,” je dodal Čujovič.
Sodni svet je pozval k nujnim ukrepom za izboljšanje stanja v družinskem sodstvu, vključno z zmanjšanjem obremenitev sodnikov, povečanim zaposlovanjem strokovnega kadra in izboljšanjem varnostnih razmer za vse vpletene. Situacija zahteva sistemske rešitve, ki bodo dolgoročno omogočile boljše pogoje za delo v družinskem sodstvu.
