Razvoj osebnosti – človeškega kapitala v podjetjih: O izgorelosti

ByUredništvo

7. septembra, 2022

Izgorelost ali “burnout” je bolezensko stanje, ki izhaja iz notranjih prisil človeka. Zunanji dejavniki so le stresorji, ki izgorelost sprožajo.

Ste deloholik? Perfekcionist? Pretirano odgovorni? Morda gre za reakcijo na določeno izgubo, zapuščanje? Dejavnikov tveganja je vedno veliko. Zelo verjetno pa je, da ste na vodstveni funkciji v podjetju in ne zmorete potegniti drugačnih strategij, da bi rešili sebe. Pred izgorelostjo ni varen nihče.

Gre za samo izčrpavanje (ki je lahko celo nezavedno) in neznanje v povezavi z vzpostavitvijo meja. Je kronična utrujenost, ki ji običajno sledi psihofizični zlom, saj se je človek delavno ali čustveno (lahko oboje) predoziral.

Prisotna je tesnoba, strah…kar lahko vodi do paničnih napadov. Zmanjkuje vam potrebne energije, ste popolnoma izčrpani kot vaša baterija na telefonu. Čustveno nihate in se odmikate iz vašega dosedanjega okolja. Prav tako je oslabljen vaš imunski sistem.

Obstaja več faz izgorelosti, seveda pa je najboljše, da jo čim preje prepoznamo in si jo priznamo. V kolikor nič ne naredimo, pride do popolne izgube psihofizične energije, kar lahko privede celo do depresije. Slaba samopodoba in maltretiranje samega sebe stopnjuje tesnobnost in prehaja v panične napade. Vse skupaj je seveda povezano z našim fizisom, kar lahko vodi tudi v kapi in srčne infarkte.

Morda so bila lahko eden od dejavnikov za povod tudi velika pričakovanja staršev, kar pomeni, da niste dosegli njihovih pričakovanj. To se velikokrat pripeti v imenentnih družinah, kjer sta oba starša uglednih poklicev. Lahko pa gre le za starševske sanje…da bi otrok dosegel, kar so si sami želeli in niso uspeli.

Takšen otrok lahko razvije dve obliki obrambnega vedenja: deloholizem ter/ali perfekcionizem, z namenom, da bi ga drugi občudovali. Na ta način kompenzira izgubljeno ljubezen, ki je ni dobil iz zdravih vzgibov. Ti ljudje niso nikdar zadovoljni, oziroma zadovoljstvo ne traja. Lahko gre tudi za primere, kjer so bili v otroštvu zapuščeni ali imeli težavo z odnosom do mame.

Takšni in drugačni vzorci nas iz otroštva, odraščanja precej zaznamujejo. Starši seveda v večini ravnamo dobronamerno, vendar je tudi »cesta v pekel tlakovana z dobrimi nameni«.

Seveda lahko omenjeno motnjo preprečimo. Z zavedanjem in ukvarjanjem s seboj. Željo po temu, da smo »boljši človek«, kar pa nam deloholizem ali pretiravnaje s stresom in obremenjevanje ne prinese. Pri razvoju osebnosti – človeškega kapitala v podjetjih hitro prepoznamo prve simptome , veliko pa je na samem posamezniku, saj je v trenutku potrebna sprememba in sicer sprememba življenjskega sloga.

Človek se žal ne zaveda, kako ranljiv je. Včasih moramo to spoznati na krut način – preko bolezni. Želela bi si, da bi prepoznali, priznali in kaj spremenili, ko je še čas za to. Niste nemočni! Le oddaljili ste se od sebe. Ne morete se več slišati, ne videti.

Zato je tako pomembna preventiva. Svoj čas moramo dobro organizirati. Delo ni »edini kos torte« kateremu moramo posvečati pozornost. Nujno potrebujemo odmore, tišino, mirovanje, dovolj spanja in vse kar nas razbremenjuje. Tu je ključna dobra lastna organizacija ter naš fokus. Kam ga usmerjamo? Kaj je za nas primarno, sekundarno, kaj nepomembno? Znamo ločevati med temi stvarmi?

Tudi prepoznavanje naših osebnostnih vzorcev, ki nam ne služijo, je zelo pomembno pri tem. Spremeniti prepričanja, ki smo jih davno ponotranjili in nam ne služijo. Izboljšati odnos s samim seboj ter se postaviti na prvo mesto. Se kdaj vprašate, kako bi si želeli živeti in kaj morate narediti za to? Pa sploh veste ali ste trenutno preveč zmedeni, da bi videli čisto sliko?

Vsakomur lahko uspe, samo pričeti se je potrebno ukvarjati s sebo. Brez vrtenja v starem krogu težav, ki ne prinašajo sreče.

Barbara Sarić, BA psihoterapevtske znanosti, spec.psihoanalize

O avtorici: Študirala je na Dunaju in v Ljubljani na SFU, Sigmund Freud University. Leta 2010 je diplomirala in se usmerila v psihoanalizo, ki je najbolj poglobljena od vseh smeri psihoterapije. Leta 2014 je zakorakala na samostojno pot in ustanovila podjetje Psihoterapija in celostni pristop k zdravju ter kasneje razvila svoj modul Razvoj osebnosti – človeškega kapitala kot pomoč HR-ju v podjetjih. V stik z njo lahko stopite TUKAJ

Opomba: Mnenja avtorja niso nujno tudi mnenja uredništva.