Razvoj osebnosti – človeškega kapitala v podjetjih: O tišini

ByUredništvo

31. avgusta, 2022

Vsi si želimo biti uspešni, na vseh za nas pomembnih področjih. Pa smo zares lahko v kolikor ne vlagamo v razvoj naše osebnosti – sebe? Pomembni element, ki je pokazatelj našega odnosa do sebe, je umik v tišino.

Koliko vas je sposobnih preživeti teden dni v popolni tišini s samim seboj? Brez televizije, partnerja, otrok, mobitela, prijateljev…? Ob zajtrku sami s seboj, ob kosilu, kavi, večerji, v hribih, ob morju…? Si lahko zamislite? Kaj čutite ob tem? Vas je strah? Morda pa to že prakticirate in veste o čem govorim.

Takrat se resnično srečamo s samim seboj, s svojimi mislimi. Kaj razmišljamo? Kakšna je naša vibracija? Smo vezani v preteklosti? Kje je naš fokus? Kakšen odnos imamo s svojo podzavestjo? Smo zadovoljni, ko samo smo? Imamo strahove? Ali nam je morda popolnoma ugodno v svoji koži? Kaj nas ustavlja? Ali so morda prišla na dan naša prepričanja? Tista, ki nam ne služijo?

Ljudje imamo različne izkušnje s tišino. Nekateri so se odmaknili in šli v to namenske »tabore«, kjer so vadili tišino. Nekateri so tam ostali teden dni, drugi dlje. Večini je bilo najtežje po treh dneh. Ko premagaš tisti prvi šok oz. odpore, običajno steče namen do konca, brez problemov.

Ljudje se bojimo novega, neustaljenega. Velikokrat bežimo ravno od sebe, kar je največji problem. Kako boš dosegel dober odnos s seboj in posledično z drugimi z begom od samega sebe? Nikakor. Zadovoljstvo s seboj in smisel, ki ga nosimo…življenjska energija – so ključni elementi za naš splošni uspeh.

Prav tako so velikega pomena naša prepričanja. Vem za enega od primerov, kjer je moški prevaral ženo in jo zapustil z otroci. Ona je živela v vlogi žrtve in objokavala nastalo situacijo. Lahko rešiš problem na takšen način?

Na tak način, s to vibracijo lahko trajajo naši občutki in se poglabljajo celo naše življenje. Si želimo biti nesrečni? Ne. Vsi težimo k sreči, zadovoljstvu, uspehu. Šele, ko je opustila svoja prepričanja, da ni dovolj dobra, da si ne zasluži prave ljubezni, da le ta ni mogoča…kdo bo ljubil prav njo, takšna kot je…se ji je življenje obrnilo na glavo.

Šele, ko se je sprejela, ko je ovrgla stara prepričanja, ki ji niso služila, je zaživela. Ugotovila je, da objokuje odnos, ki pravzaprav sploh ni bil to, kar bi si v resnici želela. Ljudje se skozi obdobja spreminjamo, sploh v kolikor eden od partnerjev dela na sebi.

Spreminjajo nas izkušnje, novi dogodki kot so: rojstvo otroka, smrti, nova zaposlitev…Lahko se razvijamo s partnerjem v isto smer ali pa popolnoma v nasprotno, kar enako velja za naše delavno področje. Služba, ki je bila morda nekoč naša sanjska, danes ni več…smo jo »prerasli«.

Če se vrnem še malo na omenjen primer ženske, ki je izstopila iz vloge žrtve…Takoj, ko je uspela spremeniti svoja zakoreninjena prepričanja o lastni nevrednosti in slabi izkušnji, ki jo je doživela, je dobila moškega, ki jo ljubi in spoštuje točno takšno kot je.

Sedaj je resnično srečna v razmerju. V kolikor je bivši mož ne bi prevaral in odšel, bi še vedno »životarila« v odnosu, ki ni bil za njo.

Vse to, lahko prenesemo tudi na delovno okolje, kadar se nekaj kar smo morda mislili in upali ne uresniči (nismo v določenem podjetju napredovali, nismo dobili delovnega mesta, ki smo si ga resnično želeli…). Življenje ima verjetno boljši plan za nas.

Pomembno je, da si ves čas odpiramo nova vrata in se ne predamo v apatičnost preteklih dejanj in izkušenj. Gremo naprej. Za to pa je tako pomembno, da si znamo privoščiti in nameniti čas v svojem urniku za tišino in umik. Za odnos do samega sebe, za kontemplacijo.

Sistem v katerem živimo nam to ne dovoljuje, zato je na nas, da znamo to dati sebi, ker je potrebno znati poskrbeti najprej zase. V kolikor bomo zadovoljni mi, bodo zadovoljni tudi ljudje okrog nas. Poleg vsega pa s tem dosežemo um, ki je bolj »občutljiv« za zaznave… v smislu kaj nam služi in kaj lahko izpustimo iz svojega življenja.

Hitreje prepoznavamo katera pot je prava za nas in katera ne.

Tišina je priložnost za pravo ljubezen do nas samih in do naših najbližjih ter okolja v katerem funkcioniramo.

Barbara Sarić, BA psihoterapevtske znanosti, spec.psihoanalize

O avtorici: Študirala je na Dunaju in v Ljubljani na SFU, Sigmund Freud University. Leta 2010 je diplomirala in se usmerila v psihoanalizo, ki je najbolj poglobljena od vseh smeri psihoterapije. Leta 2014 je zakorakala na samostojno pot in ustanovila podjetje Psihoterapija in celostni pristop k zdravju ter kasneje razvila svoj modul Razvoj osebnosti – človeškega kapitala kot pomoč HR-ju v podjetjih. V stik z njo lahko stopite TUKAJ

Opomba: Mnenja avtorja niso nujno tudi mnenja uredništva.