Razvoj osebnosti – človeškega kapitala v podjetjih: Težko pohvalite?

ByUredništvo

24. avgusta, 2022

Ste vodja, ki mu gredo besede pohvale težko iz jezika? Zakaj? Tudi vas nikoli ni nihče pohvalil? Ste se sami že pohvalili?

Tudi tega se je potrebno naučiti, če vam ni »v krvi«. Primarno okolje je imelo tu pomembno vlogo, vaša primarna družina.

So vas starši znali pohvaliti? Ali si prizadevate biti najboljši, da lahko kompenzirate ta manjko?

Naši občutki so najpomembnejši. V tujini že dolgo delajo na pomembnosti občutkov zaposlenih ti. CHO (chief happiness officer). Videla sem primer ameriškega podjetja, kjer v prodaji za vsak uspeh zavrtijo glasbo npr.: »Simply the best«.

Zaposleni na oddelku prepevajo, se veselijo, celo rolkajo po prostoru. Uživajo uspeh enega za drugim, so pravi »bratje in sestre«. Zakaj? Skupna povezanost za skupni cilj. Takrat doživljajo občutja sreče, veselja. Vedo, da so nekaj počeli in za to so bili nagrajeni. V tistem trenutku čutijo uspeh, čutijo, da so zaslužni, potrebni in pomembni.

Kaj se zgodi pri nas v takšnih primerih? Ne prav veliko.

Ljudje povedo, da so sicer napravili to in to, da so uspeli npr. podjetju pripeljati pomembne stranke, vendar nihče jim ni dal »moč«, da bi občutili, kako pomemben element za podjetje so.

Denarne nagrade so sicer super, vendar človeku na dolgi rok, pomeni več odnosni vidik ter kako se počuti v podjetju. Kakšna klima in kultura vladata znotraj oddelkov, kako vodje ravnajo z njimi.

Srednji nivo vodenja ti. middle management, ima v podjetjih najtežjo vlogo. Odličnost v stroki… poleg tega pa mora imeti vse lastnosti dobrega vodje. V kolikor nima vseh lastnosti na področju razvoja osebnosti že razvite, bi jih moral vseskozi razvijati.

Ena od takšnih lastnosti je zaposlenemu dajati občutek, da je pomemben del celote. Ga znati »videti«, prepoznavati njegovo funkcioniranje, ga znati pohvaliti na najboljši način zanj v trenutku, ko je za to zaslužen.

Vsi težimo k sreči. Vsi si želimo doživeti občutja sreče. To bi morali razumeti in poskrbeti, da vztrajamo v njih čim dlje. V podjetjih to posledično pomeni pripadnost, zaposleni ljubi svoje delo, kadar ga opravlja s strastjo in je uspešen. Lahko pa svoje uspešnosti ne prepozna. Živi v preteklosti ali v prihodnosti. Za nas pa je ta trenutek ključnega pomena. Od doživetega trenutka so odvisni tudi nadaljevalni.

Kako si lahko pomagamo tudi sami? Nekaj lahko storite, če tudi vašega truda in uspehov nihče ne vidi. Kdaj ste se nazadnje pohvalili? Tudi to je ljubezen do sebe. Tako boste postali bolj pozorni. Nekaj kar je za vas težko in vam uspe, zaznate in si rečete: »Bravooo, uspelo ti je…vidiš, da zmoreš!« To bi morali vključevati že v šolski program, saj ima ogromno otrok težave s samopodobo.

V kolikor vas v družini ni nikoli nobeden pohvalil, ste si najverjetneje izbrali tudi partnerja, ki vas ne zna in tudi »nadomestne starše« v podjetju, da vaš vzorec lahko živi dalje. Dokler ne ozavestite, ne bo drugače. V kolikor pohvale niste vajeni, vam bo na začetku čudno…a zavedajte se, da bi moral to znati sprejeti in doživeti vsak človek.

V kolikor ste vodja in vas v življenju ni nihče pohvalil, ste morda prav zaradi tega prišli tako daleč na poti uspeha? Vendar…ne ponavljajte starih vzorcev. Naučite se pohvaliti in vadite pohvale na vaših zaposlenih. Cel team se bo drugače počutil in tudi med seboj se bodo znali pohvaliti, kar je velikega pomena za zbližanje, sodelovanje, dobre medsebojne odnose.

ZA VODJE

Da bi znali pravilno pohvaliti, morate osebo dobro poznati, jo poslušati in slišati. Uporabite ime osebe, ki jo hvalite. Pohvalite jo tudi brez uspeha – kot vzpodbudo, da ga doseže. Pohvalite jo na račun njenih pozitivnih virov, talentov, ki so edinstvena komponenta vsakega izmed nas. Pohvalite njene zanimive ideje. Ne pozabimo, da imajo pohvale izredno pomembno vlogo, kadar jo zaposleni dobi od nadrejenega. So prava vzpodbuda in motivacija. Pri tem ostanite naravni, saj je samo pristna pohvala – prava pohvala. Zaposlenemu največ pomeni , da verjamete vanj, kar takšna pohvala potrjuje.

Barbara Sarić, BA psihoterapevtske znanosti, spec.psihoanalize

O avtorici: Študirala je na Dunaju in v Ljubljani na SFU, Sigmund Freud University. Leta 2010 je diplomirala in se usmerila v psihoanalizo, ki je najbolj poglobljena od vseh smeri psihoterapije. Leta 2014 je zakorakala na samostojno pot in ustanovila podjetje Psihoterapija in celostni pristop k zdravju ter kasneje razvila svoj modul Razvoj osebnosti – človeškega kapitala kot pomoč HR-ju v podjetjih. V stik z njo lahko stopite TUKAJ

Opomba: Mnenja avtorja niso nujno tudi mnenja uredništva.