Realist je latenten vernik

Realist je latenten vernik

Če ne prej, zdaj prihaja čas druženja. Pa naj nekaj napišem na to temo. Ker je druženje pomembno. Marsikdo z zelo pametnim in logičnim razmišljanjem podkrepi, zakaj je druženje pomembno. Kaj vse so njegove dobrobitne lastnosti, ki jih prinaša v naša življenja. Saj vendarle vemo, da je človek socialno bitje. Bitje družbe in dotikov. Ne gre pa spregledati pomembnega dejstva, ko govorimo o druženju in prijateljstvu. Naj ga danes delim z vami.

Vsi imamo družino, sorodnike, prijatelje, sodelavce in druge znance. Sploh ni pomembno kdo vam je bližje in kdo dlje. Pomembno je, kako ta oseba razmišlja in kaj od sebe oddaja. Roko na srce, vsako druženje lahko hitro steče v dve smeri. Ne glede na to, kako se začne (dobronamerno, pozitivno ali zabavno), konča se lahko le kot hvala ali pritoževanje. Bodite pozorni na to. Ob naslednjih druženjih bodite pozorni na svoje besede, na besede sogovornika in na teme, ki jih izbirata. To je odlična vaja za vsakogar, da ugotovi, kakšna je povprečna naravnanost ljudi okoli njega. Ta podatek pa zagotovo nakazuje na to, kakšna naravnanost je v nas.

Povedati hočem, da se lahko zavedamo vseh pozitivnih vplivov druženja. Bi pa bilo prav tudi, da se zavedamo, da nam prav vsako druženje ne gre v plus. Lahko nas vznejevolji, nam odtegne energijo ali nas obremeni. In če to združimo z dejstvom, da drugih ne moremo spremeniti, razen sebe, potem moramo biti v izbiranju svoje družbe še kako izbirčni. Izbirajmo osebe, s katerimi soustvarjamo miselne tokove, ki so pozitivni, vzpodbudni in prijetni. Pomagajmo si soustvarjati pozitivizem in prav nič sramežljivo kdaj komu povejmo, da bi lahko njegovo izraženo razmišljanje zavilo v bolj pozitivno smer. To je celo naša dolžnost. Kot bi nekoga hoteli opozoriti, da zavija v slepo ulico. S to gesto bi mu morda prihranili mukotrpno obračanje na koncu ozke uličice, vsekakor pa odgovornost upoštevanja prijaznega dregljaja ali ne – nosi sam.

Prevečkrat ostanemo tiho in si mislimo svoje. To ni prav. Moramo povedati na glas. Nisem napisala, da izražajmo svoje mnenje tudi tam, kjer se nas nič ne tiče. Govorim o druženju z osebami, ki so vam tako ali drugače blizu. Prevečkrat vidim in slišim osebe, ki se marsičesa zavedajo, tudi odlično razmišljajo, ampak v malce manj zavestni družbi kar kimajo. Da se izognejo…ne vem čemu. Zadnjič sem na primer pred tisto trgovino, ki pravi, da je več kot fer, slišala pogovor dveh dam v zrelih letih. Pogovor in srečanje je bilo videti sila prijetno, slišati pa malo manj.

Ko reče ena drugi, da razume, da so mlajši kot ona pri zdravniku obravnavani prioritetno, me zmrazi. Saj je menda že stara in kaj pa lahko ona in njeno zdravje doprinese. Kaj res še kdo tako razmišlja? Svetujem, da takoj preneha. In da naj si najde iskreno in toplo osebo za sogovornika, ki bo takšne in podobne neumnosti v kali zatrla. Sogovornica te gospe je izdavila samo »saj, saj…«. Vidite, pa sem tudi jaz ostala tiho in šla mimo. Pa sem v sekundi začutila vzgib, da naj pristopim in jih kar takoj popravim te sporne miselne nastavke. Nisem. Ker je bila moja naslednja misel, da bosta menili, da vlečem na ušesa.

Vidite, tudi jaz bi morala pristopiti. To vem, ker tako čutim. Ne glede na to, kaj bi si ob tem kdorkoli mislil. Enako svetujem vsem. Pristopimo. Povejmo kaj lepega. Dajmo naprej, če imamo kaj prijetnega ali vzpodbudnega za podeliti. Ja, to naj bo edino merilo. Če je naša namera lepa, pozitivna in čista. Torej delimo lepo in vzpodbudno. Tudi, če neznancu na cesti. Kaj lepega je vedno lepo slišati, pa ne glede na to, kdo je bil sel. Je tako?

Pa še nekaj vam priporočam. Sama vedno, kadar sem vesela ali za kaj intenzivno hvaležna, to usmerjeno podelim naprej. Podarim malenkost. Ko me na primer kdo »spusti« naprej na blagajni, nakupu dodam malo čokoladico, ki jo ob končanem nakupu izročim tistemu za mano. Včasih častim kavo sosednji mizi. Zadnjič me je ena lepa novica tako razveselila, da sem malenkost delila z gospodoma na bencinski črpalki. Ali pa dodaš tujemu otroku nekaj kovancev ob nakupu, ko pred tabo šteje ali ima dovolj gotovine za izbran sladoled. Skratka, vedno se da lepo deliti naprej. Male geste, prijetne geste, ki se lahko razširijo kot požar. Le vsi bi jih morali prakticirati.

Ne gre za nakup. Gre za besede. Gre za namen. Gre za družbo, ki nas usmerja v lepo in prijetno. Dovolimo si biti ta družba in dovolimo si jo sprejemati. In predvsem ne sprejemajte puhlic, ko vam kdo zatrjuje, da je realist. Realist je latenten vernik, ki se boji razočaranja. Na nek način smo realisti vsi, pa hkrati nihče. To pa še ne pomeni, da rabimo pihati v rog zamorjenosti, predaje in obupa. Izbirajte družbo premišljeno in bodite skrbno premišljena družba tudi vi sami.