Redke kovine v premogovem pepelu: Skriti zaklad za čisto energijo?
Milijoni ton premogovega pepela, ki ostane kot stranski produkt sežiganja premoga, veljajo za enega najbolj problematičnih virov onesnaževanja okolja. Odlagališča in ribniki, kjer se skladišči ta odpadek, predstavljajo resno grožnjo za vodne poti in kakovost tal. Nova raziskava, ki jo je vodila Univerza v Teksasu v Austinu, razkriva nepričakovano priložnost: premogov pepel je lahko zakladnica redkih zemeljskih elementov, ključnih za prehod na čisto energijo.
Raziskovalci so analizirali premogov pepel iz elektrarn po Združenih državah in ugotovili, da ta vsebuje do 11 milijonov ton redkih zemeljskih elementov, kar je skoraj osemkrat več, kot jih trenutno premorejo ameriške zaloge, navaja CNN. Po ocenah je vrednost teh elementov približno 8,4 milijarde dolarjev. Bridget Scanlon, vodilna avtorica študije, je poudarila, da ta odkritja predstavljajo velik potencial za zmanjšanje ameriške odvisnosti od uvoza redkih kovin, zlasti iz Kitajske.
Scanlon je izpostavila, da bi lahko z uporabo obstoječih odpadkov zaprli krog onesnaževanja in hkrati izkoristili njihove dragocene sestavine. Redke zemeljske kovine, kot so neodim, itrij in skandij, so ključnega pomena za čisto tehnologijo, vključno z električnimi vozili, vetrnimi turbinami in sončnimi kolektorji.
Naraščajoče povpraševanje po redkih kovinah
Svetovna potreba po redkih zemeljskih elementih hitro narašča. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo bo povpraševanje po teh kovinah do leta 2040 sedemkrat večje kot danes. Vendar pa ameriška oskrba s temi materiali ostaja omejena. Edini večji rudnik redkih zemeljskih elementov v ZDA, Mountain Pass v Kaliforniji, ne zadostuje potrebam, saj ZDA uvozijo več kot 95 % teh materialov, večinoma iz Kitajske.
Raziskava opozarja na možnost, da bi lahko premogov pepel ponudil lokalno rešitev za pridobivanje redkih kovin. Vsako leto v ZDA proizvedejo približno 70 milijonov ton premogovega pepela, kar pomeni velik potencial za pridobivanje teh dragocenih elementov brez potrebe po dodatnem rudarjenju.
Izzivi in okoljske posledice
Kljub obetavnemu potencialu obstajajo tudi izzivi. Pridobivanje redkih kovin iz premogovega pepela zahteva uporabo močnih kislin in baz, kar povečuje stroške ter okoljsko tveganje. Poleg tega premogov pepel vsebuje onesnaževalce, kot so živo srebro, arzen in svinec, kar še dodatno zaplete postopek.
Študija je pokazala, da se vsebnost redkih kovin razlikuje glede na geografsko poreklo premoga. Pepel iz Apalaškega bazena vsebuje največ teh elementov, a jih je mogoče izločiti le 30 odstotkov, medtem ko pepel iz porečja reke Powder omogoča pridobitev več kot 70 odstotkov redkih kovin, čeprav jih vsebuje manj.
Paul Ziemkiewicz z Univerze West Virginia je opozoril, da bi morali stroške rudarjenja uravnotežiti z možnimi dobički. Poleg tega bi procesi ekstrakcije lahko prispevali k dodatnemu onesnaženju, če ne bi bili pravilno upravljani.
Podpora vlade in prihodnji načrti
Ameriška vlada že vlaga v raziskave, ki podpirajo pridobivanje redkih kovin iz premogovega pepela. Aprila 2024 je administracija predsednika Bidna napovedala naložbo v višini 17,5 milijona dolarjev za projekte, povezane z ekstrakcijo teh elementov. Po besedah ministrice za energijo Jennifer Granholm naj bi ti projekti povečali nacionalno varnost in pomagali revitalizirati energetske in rudarske skupnosti v ZDA.
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ta nova vrednost premogovega pepela spodbudila dodatno rudarjenje premoga, kar bi ogrozilo okoljske cilje. Vendar Scanlonova verjame, da bo večina projektov temeljila na obstoječih odpadkih, saj je v ZDA že shranjenih več kot 2 milijardi ton premogovega pepela.
Portal24; Foto: Pixabay/Nyamdorj
