Delodajalci morajo delavcem, zaposlenim za polni delovni čas skozi celo koledarsko leto, po zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki za leto 2025 znaša 1.277,72 evra bruto. Od leta 2019 je regres do višine povprečne bruto plače v državi oproščen plačila prispevkov in davkov, kar pomeni, da zaposleni ta znesek prejmejo v celoti.
Če delavec ni zaposlen vse leto, je upravičen do sorazmernega dela regresa, prav tako tisti, ki delajo krajši delovni čas, kjer se znesek prilagodi deležu delovnega časa. V primeru finančnih težav delodajalca lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti dovoli izplačilo regresa po 1. juliju, a najkasneje do 1. novembra 2025, navaja MMC RTV SLO.
V zasebnem sektorju, predvsem v bančništvu in energetiki, so nekatera podjetja letos izplačala znatno višje regrese. V NLB, OTP banki in Zavarovalnici Sava so zaposleni že marca prejeli 2.803,97 evra, kar ustreza povprečni bruto plači za december 2024. V energetskem sektorju so bili prav tako radodarni: Gen energija je izplačala 2.749,12 evra, Eles pa 2.696 evrov.
Tudi v Telekomu Slovenije so februarja nakazali najvišji neobdavčeni znesek, prilagojen povprečni plači za november 2024 (2.518,74 evra). Podjetja, kot so Krka, Luka Koper in Goodyear, so marca izplačala 2.496,61 evra, medtem ko so v Leku in Impolu določili 2.430,99 evra. V javnem sektorju pa je regres znašal 1.341,61 evra, kar je pet odstotkov nad minimalno plačo, z izplačilom predvidoma ob majski plači.
Kršitve pri izplačilu in nadzor
Kljub zakonskim določilom Inšpektorat za delo še vedno beleži kršitve, povezane z regresom, čeprav se njihovo število zmanjšuje. Lani je bilo ugotovljenih 1.628 kršitev, kar predstavlja pomemben del vseh nepravilnosti na področju delovnih razmerij.
Najpogostejše kršitve vključujejo zamude pri izplačilu, neizplačilo minimalnega zneska ali nepravilno obračunavanje sorazmernega regresa. Nekateri delodajalci regres izplačujejo v gotovini ali v več delih, kar povečuje tveganje za zlorabe, kot je zahteva po vračilu izplačanega zneska.
Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo leta 2023 delodajalcev, ki niso obračunali regresa, 8.807, kar je manj kot v preteklih letih. Kršitelji se soočajo z globami od 3.000 do 20.000 evrov, manjši delodajalci pa od 1.500 do 8.000 evrov. Delavci lahko kršitve prijavijo Inšpektoratu za delo, a za izterjavo neizplačanega regresa je potrebna tožba na delovnem sodišču.
Miha D. Kovač
Foto: Freepik
