Maja je inflacija v območju EU z 8,1 odstotkom dosegla nov rekord. Aprila je bila 7,4 odstotke. Cene energije in hrane rastejo, delni krivec za rast je tudi vojna v Ukrajini. Preliminarna ocena, ki jo je v torek objavil Eurostat, (Statistični urad EU), je od začetka vodenja evidenc za evrsko območje tj. od leta 1997 najvišja.
Letna stopnja inflacije je bila najvišja pri cenah energentov, in sicer 39,2 odstotka. Aprila je bila 37,5 odstotka. Sledile so hrana, alkohol in tobak (7,5 odstotka), industrijsko blago (4,2 odstotka) in storitve (3,5 odstotka). Glede na inflacijo aprila, je danes vse dražje.
Z naraščajočimi cenami se spopada vsa celina. Pričakovano okrevanje evropskega gospodarstva zaradi pandemije koronavirusa ovirajo številni dejavniki.
Letos naj bi inflacija za celotno EU dosegla 6,8 odstotka. Ruska agresija na Ukrajino, predvsem pa poslwsično razpad gospodarskih odnosov med Moskvo in večino preostale Evrope, so za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji resen izziv.
Maja je Evropska komisija znižala letno napoved rasti. Komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je znižanje rasti označil za “eno bolj strmih” med napovedmi.
V Združenem kraljestvu je stopnja inflacije narasla na 9 odstotkov, kar je po letu 1982 najvišja letna stopnja. Rusija se medtem sooča s 17,8 odstotno inflacijo.
Evropska centralna banka (ECB) je sledila priporočilom in sporočila, da zvišanje obrestnih mer načrtuje julija. S tem naj bi zmanjšali pritisk na cene. ECB pa naj bi prihodnji teden tudi uradno končala s politiko stimuliranja odkupa obveznic.
V ponedeljek je glavni ekonomist banke Philip Lane nakazal, da se lahko obrestne mere v evrskem območju julija in septembra povišajo za 0,25 odstotka.
Kaj povzroča inflacijo?
Evropo in velik del sveta so že pred rusko invazijo na Ukrajino konec februarja prizadele naraščajoče cene energije, ki prispevajo k inflaciji.
Konflikt v Ukrajini je samo še poslabšal energetsko krizo. Spodbudil je globalno zaskrbljenost, da bi lahko prišlo do prekinitve oskrbe z nafto ali zemeljskim plinom iz Rusije. Embargo EU za uvoz premoga iz Rusije naj bi začel veljati avgusta, v teku so tudi prizadevanja, da bi še letos povpraševanje po ruskem zemeljskem plinu zmanjšali za dve tretjini.
Cene številnih dobrin – predvsem hrane – naraščajo, odkar so bile pred dvema letoma prvič uvedene omejitve zaradi pandemije COVID-19. Omejitve in zapore obremenjujejo svetovne dobavne verige, pridelki ostajajo na njivah in propadajo, hkrati pa ljudje pretirano nakupujejo.
Vojna v Ukrajini je obete samo poslabšala. V Rusiji in Ukrajini zrase namreč tretjina svetovne pšenice in ječmena ter dve tretjini svetovnih potreb sončničnega olja. Ukrajina je tudi četrta največja izvoznica koruze na svetu.
Agencija Združenih narodov za hrano je sporočila, da so cene februarja in marca znova dosegle rekord. Svetovna banka napoveduje, da bi se lahko cene pšenice letos zvišale za več kot 40 odstotkov.
Gentiloni je opozoril, da bi lahko stvari dejansko šle v smer, ki jo trenutno napovedujejo statistiki EU.
»Naša napoved je izpostavljena zelo visoki negotovosti in tveganju. Možni so tudi drugi scenariji, po katerih bo rast bila lahko nižja, inflacija pa višja, kot predvidevamo.”
Paolo Gentiloni
Vir: Euronews
Foto: iStock
