Revolucionarna tehnologija: Kmetijstvo brez živinoreje

Laboratorij

Revolucionarna tehnologija: Kmetijstvo brez živinoreje

Pred več kot tremi desetletji je padec berlinskega zidu pomenil propad sovjetskega komunizma. Danes ekipa kemijskih inženirjev in živilskih znanstvenikov tesno sodeluje pri razvoju revolucionarne tehnologije. Ta lahko v prihodnosti korenito spremeni kmetijstvo.

Chen Zhang, vodja trajnostnega razvoja v nemškem zagonskem podjetju Formo, samozavestno trdi: “Za prihodnost kmetijstva bo značilno mleko brez krav in jajca brez kokoši.” Chen vodi obiskovalce po preurejenem skladišču ob reki Spree. V skladišču se nahajata Formov laboratorij za znanost o hrani in profesionalna kuhinja. Chen predstavi vizijo podjetja.

Sredi živahnega vzdušja ekipe, ki pripravlja vegansko kosilo, se eden od znanstvenikov v laboratoriju osredotoča na stekleno čašo s tekočino, ki spominja na razredčeno mleko.

S prostim očesom nevidna tekočina je bila polna mikroorganizmov, ki so se zaradi sladkorjev v velikih pivovarskih posodah hitro razmnoževali in pri tem ustvarjali beljakovinske molekule. Po čiščenju in dehidraciji se je nastali prah spremenil v polmehak modri sir ali umešana jajca.

Čeprav nekateri kritiki dvomijo o specializiranem postopku fermentacije, ki ga uporablja Formo’s table d’hôte, ugledni okoljski aktivisti trdijo, da bi to lahko bil najpomembnejši tehnološki preboj za planet.

V promocijskem gradivu podjetja Formo so zapisali: “Naš sedanji prehranski sistem je v razsulu. In mi smo predani temu, da ga popravimo,” je v nedavnem intervjuju povedal Zhang.

Strokovnjaki trdijo, da živinoreja predstavlja veliko oviro pri zmanjševanju vpliva proizvodnje hrane na okolje, predvsem zaradi velikega obsega in zahtev po virih.

Napredna fermentacija za trajnostno prehrano

Živinorejske dejavnosti, ki vključujejo pašo živali ali pridelavo živalske krme, trenutno zavzemajo skoraj 80 odstotkov kmetijskih zemljišč. Presenetljivo je, da prispevajo le 18 odstotkov svetovnega vnosa kalorij in 37 odstotkov proizvodnje beljakovin.

Za proizvodnjo enega samega kilograma govedine je potrebnih 25 kilogramov krme in več kot 15.000 litrov vode. Poleg tega kmetijski sektor, zlasti živinoreja, pomembno prispeva k približno tretjini svetovnih emisij toplogrednih plinov. Poleg tega kmetijski sektor, zlasti živinoreja, pomembno prispeva k približno 33 odstotkom svetovnih emisij toplogrednih plinov.

Hkrati se povečuje svetovno povpraševanje po mlečnih in mesnih izdelkih, kar še stopnjuje ta izziv. Kmetje se soočajo z zahtevno nalogo. Ne le zadovoljijo prehranske potrebe svetovnega prebivalstva. Tudi zmanjšajo svoj ekološki odtis. Zaščitijo dragocene naravne vire. Ohranijo občutljivo ravnovesje našega okolja.

“Kako veliki so izzivi, ki jih prinaša preobrat v celotni industriji, je priznala Stella Child, vodja raziskav v sektorju fermentacije pri inštitutu Good Food Institute. Kljub tem izzivom je obstajalo več razlogov za ohranjanje optimističnega stališča.

Človeštvo se že tisočletja zanaša na kvasovke in bakterije v procesu fermentacije hrane, iz česar so nastale pijače, kot so pivo, vino in jogurt.

Družba Formo z uporabo precizne fermentacije naredi korak naprej v tem procesu z genskim programiranjem mikrobov za proizvodnjo specifičnih beljakovin. S tem inovativnim pristopom lahko namesto alkohola dobimo prečiščeno juho, ki je zelo podobna beljakovini kazein, ki jo najdemo v mleku.

Christian Poppe, vodja oddelka za stike z javnostjo pri podjetju Formo, je izrazil navdušenje in dejal: “Fermentacija je starodaven pojav, ki ga zdaj potiskamo na nova obzorja.”

Postopek lahko razdelimo na tri korake: določitev mikroba, zagotovitev sladkorjev za fermentacijo in izolacija beljakovine. Beljakovine se nato zmešajo z začimbami in drugimi sestavinami.

Napoved četrte kmetijske revolucije

Zhang podpira transformativno tehnologijo. Dejal je: “To je napoved četrte kmetijske revolucije. Živalske proizvode je mogoče pridelati iz celic, tako da se izognemo dejanskim živalim.”

Med odmorom za kosilo sta Zhang in še en sodelavec pripravila krožnik z različnimi siri in umešanimi jajci.

Siri so bili različnih vrst: mehki, modri, starani, drobljeni. Videti in okusni so bili pristno. jajca so bila sicer rahlo slana, vendar so bila za to morda kriva začimba. Zhang je omenil, da ekipa Formoovih živilskih znanstvenikov še vedno izpopolnjuje recept.

Trenutno se večina podjetij, specializiranih za natančno fermentacijo, osredotoča na posnemanje tradicionalnih izdelkov.

Z mikrobi je mogoče manipulirati za proizvodnjo beljakovin, aromatičnih snovi, vitaminov, pigmentov in maščob.

Pristop družbe Formo k precizni fermentaciji temelji na hranjenju mikrobov s pridelki. Na obrobju Helsinkov Pasi Vainikka proizvodnjo hrane ločuje od tradicionalnega kmetijstva.

Vainikkovi mikrobi ne uporabljajo sladkornega trsa, koruznih storžev ali ostankov krompirja. Uporabljajo ogljikov dioksid iz ozračja in vodik iz obnovljivih virov energije, ki ga pridobivajo s cepljenjem molekul vode.

Njegovi ogromni bioreaktorji se napajajo s sončno energijo. Podobni so dvema minivanoma, ki sta postavljena drug na drugega. Ti bioreaktorji imajo izjemno sposobnost: proizvedejo lahko enako količino beljakovin kot 200 krav.

Električni avtomobili in celično kmetijstvo: Rešitve za prihodnost

Vainikka je bil inženir obnovljivih virov energije. Kasneje, leta 2017, je soustanovil podjetje Solar Foods. Naredil je analogijo med živinorejo in motorji z notranjim izgorevanjem v avtomobilih.

Svoja stališča je izrazil v nedavnem video pogovoru a s Politico, pri čemer je poudaril neučinkovitost krav kot pretvorbenih enot in njihov škodljiv vpliv na okolje. “S prihodom električnih avtomobilov se je breme, ki je bilo prej povezano z bencinskimi motorji, preneslo na druge,” je pojasnil.

Vainikka je opozoril, da so električni avtomobili nekoč veljali za prehodni trend. Za preoblikovanje proizvodnje hrane bi bila potrebna javna podpora, kot so naložbe v obnovljive vire energije.

Pojasnil je: “Politične arene so pogosto polne tesnobe, kar spodbuja vroče razprave in dialoge. Podobno je bilo tudi v energetskem sektorju, ko je bilo alternativ malo. Toda zdaj, s pojavom sončne in vetrne energije, se je pojavila nova realnost, ki vliva občutek upanja. Politični odločevalci čutijo zmanjšanje pritiska, saj obstajajo izvedljive rešitve.”

Vainikka se je med govorjenjem značilno umirjenega izraza široko nasmehnil, zlasti ko je našteval prednosti gojenja beljakovin v bioreaktorjih. Minimalna sredstva, potrebna za njihovo delovanje, omogočajo postavitev fermentacijskih rezervoarjev na sicer neprimernih lokacijah za tradicionalno živinorejo, na primer v osrčju puščave.

Prehranski sistem, ki temelji na fermentaciji, bi prav tako zmanjšal količino kemičnih vnosov in antibiotikov ter občutno zmanjšal emisije toplogrednih plinov. Živinoreja povzroča 80 % vpliva evropskega kmetijstva na segrevanje. “Zamenjava živali reši 80 % problema,” je dejal.

Zemljišča, ki so jih nekoč zasedale krave na paši ali so bila odvzeta za pridelavo krme, bi lahko ponovno vzpostavili v naravno stanje, s čimer bi se sanje o ponovni divjini planeta približale resničnosti.

Kmetje ne bi popolnoma izginili, ampak bi se namesto tega osredotočili na gojenje sadja in zelenjave, je dejal Vainikka. Tisti, ki bi še naprej izdelovali tradicionalne izdelke, “kot je parmski pršut, morda v manjšem obsegu”, bi lahko za svoje izdelke zaračunavali pravičnejšo ceno, je dodal.

“Celično kmetijstvo je življenjska priložnost za ponovno vzpostavitev ravnovesja v sistemu,” je dejal.

Zagonska koalicija za tehnološko prehransko inovacijo v EU

Berlinsko podjetje Formo je skupaj s štirimi drugimi zagonskimi podjetji v začetku leta ustanovilo koalicijo. Njen cilj je prepričati oblikovalce politik in zakonodajalce EU o potencialu njihove tehnologije. Poudarjajo potrebo po javnih naložbah za njeno uresničitev.

Vendar pa bi se lahko prepričanje globoko zakoreninjenega kmetijskega lobija v Bruslju, za katerega je znano, da deluje v političnem mehurčku, izkazalo za bolj zahtevno.

Hrana je ena od politično najbolj obremenjenih tem v Evropi, zato med politiki in lobisti vzbuja močna čustva. Ne glede na to, ali gre za razpravo o zelenjavnih burgerjih, rastlinskem mleku ali užitnih žuželkah, teme prehranske izbire in načinov pridelave hrane vzbuja strast.

Laboratorijsko gojeno meso, ki je oblika celičnega kmetijstva, je že v političnih sporih, čeprav Evropska agencija za varnost hrane, regulativni organ, pristojen za nadzor novih živil, še ni izdala nobene odobritve.

Poppe, predstavnik podjetja Formo, je priznal, da je pred koalicijo težka naloga. Poudaril je, da je treba s kmeti opraviti obsežne in pregledne razprave. Presenetljivo so med okroglimi mizami številni kmetje pokazali resnično zanimanje in dovzetnost ter izrazili željo po sodelovanju v teh nastajajočih vrednostnih verigah.

Kljub temu bi takšen premik neizogibno povzročil velike socialne in gospodarske motnje.

Živinoreja v EU

V EU je približno 3,8 milijona kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, od tega 142 milijonov prašičev, 76 milijonov krav, 60 milijonov ovac, 11 milijonov koz in približno 1,6 milijarde perutnine. Ocenjena vrednost evropske živinoreje in z njo povezanih proizvodov presega 170 milijard EUR. Od ohranjanja obstoječega kmetijskega sistema je odvisnih nešteto virov preživetja, vključno z dobavitelji, posredniki, trgovci, distributerji in znatnim delom proračuna EU.

Številne interesne skupine se soočajo s tveganjem znatnih izgub, ki ne bi bile le izgube za živino, če bi fermentacija postala standardna praksa.

V prestolnici Evropske unije se redno zbirajo skupine znanstvenikov in predstavnikov živinorejske industrije. To počnejo, da bi branili ta sektor. Po njihovem mnenju se ga poskuša nepravično prikazati kot katalizator podnebnih sprememb in degradacije okolja.

Profesor Wilhelm Windisch, strokovnjak za prehrano živali na Tehnični univerzi v Münchnu, je na nedavnem industrijskem dogodku v Bruslju nasprotoval pojmu “krava, ki ubija podnebje” in ga označil za zavajajočo zgodbo. Poudaril je, da je živina nepogrešljiva sestavina trajnostnega kmetijstva.

Na ločenem srečanju, ki je bilo osredotočeno na prihodnost mlečne industrije, je Janusz Wojciechowski, komisar EU za kmetijstvo iz Poljske, poskusil sire iz svoje domovine. Na vprašanje o možnosti, da bi fermentacijske posode sčasoma nadomestile tradicionalno govedo in ovce, je izrazil svoje nasprotovanje.

“Čeprav lahko posamezniki v svojih laboratorijih ustvarijo različne inovacije, ne smemo pozabiti, da mlečni izdelki izvirajo iz živali,” je zatrdil. “Sem odločno proti spodbujanju takšnih novosti. Naša dolžnost je, da se zavzemamo za dobrobit naših kmetov.”

Vir Portal24 Foto: