Robert od vlade ni samo zaljubljeni princ

Foto: Vlada RS

Za narodov blagor ali kako princi in princese skrbijo za delavsko ljudstvo

V bajkah se od nekdaj preganjajo princi, princese, kralji, kraljice in njihov dvor. Imamo predsednika vlade, ki je že dolgo del pripovedke, kako bi ne bil za tako pomembne “praznike”. Podobe njega in “njegove”, skupaj s spremstvom – tokrat kar “neodvisnim novinarstvom” iz lastništva smetarskih kartelov – so napolnile družbena omrežja.

Zabavajo se na neki velikanski ladji, ki pluje – izgubljena v vesolju, kot bi se reklo, in prepuščena čistemu užitku. Vse bolj se zdi, da naš Robi udejanja svoje najgloblje sanje. Živi jih v pravljici, kot princ. Princi in princese so sicer po starosti nekje med puberteto in adolescenco, kar našemu predsedniku vlade ni dano. Mu je pa dano vesti se na podoben način. To mu gre naravnost mojstrsko od rok.

On je v resnici zaljubljen in v tem stanju neznansko uživa. O tem pričajo gomile materiala na družbenih omrežjih. Za to si vzame tudi čas: ne mine dan, da bi ne bil z eno nogo malo na dopustu; veliko pa je tudi takšnih, v katerih je tam z obema. V EU tako rekoč ni prvega ministra, čigar dnevni ritem bi bil tako intenzivno posvečen uresničevanju zaljubljenosti. Ni ga “junaka” v našem širšem okolju, ki bi se na tem mestu tako intenzivno vedel kot zaljubljeni najstnik. Živel kot princ v pravljici. Srečen s princeso. Samo vprašanje časa je, kdaj ga bodo v Hollywoodu odkrili kot tržni produkt in mu namenil svetovno slavo. Tako kot Žižku.

Žižek in Golob? Kaj pa imata ta dva skupnega? Golobiča? Bistveno več. Rekli smo, da je Robert Star-Solar neodkrit tržni produkt. Več kot odraslega človeka, ki se vede kot najstnik, hkrati pa zaseda mesto predsednika vlade, ni tako rekoč nikjer na svetu. To pomeni, da predstavlja tržno nišo za globalne produkte filmske oz. medijske industrije. In za to danes v svetu gre.


Žižkovega angela potrošniške apokalipse so naredile ZDA oz. njihove tozadevne branže. Za potrebe pop industrije skače od ene univerze do druge, od prve kamere do naslednje in razlaga stvari, za katere mnogi pravijo, kako bi jih še najbolje ocenili s tole podobo. Šlo naj bi za vsebine, kakršne nam na primer v drsijo v golt, ko se v kinematografu bašemo s pokovko. Misel in podoba (film, kino) sta namreč postala neločljiva. Žižek je živ dokaz tega.

Hollywoodski žamet

Razmišljanje tega sveta se danes prej kot slej odeva v hollywoodski žamet, po svetu pa poskakuje kot bradat in okrogel možic z druge strani železne zavese. Je “modrost” od rojstva ali jo je posredoval kak radioaktiven import iz arzenala nekdanje Sovjetske zveze, pa je za najširšo publiko tako rekoč retorično vprašanje. Naš filozof zapolnjuje tržno nišo v globalistični industriji sna: v svojem repertoarju je le-ta premogla prav vse, le malce nenavadnega (priškrknjenega) kontinentalnega ljubitelja modrosti ne. Sedaj ima tudi njega. In utegne prav tako imeti našega Robija. Samo nekdo ga mora priporočiti. Recimo, da naš pričujoči članek ni brez zveze s tem.

Seveda Robert od vlade ni samo zaljubljeni princ. On premore še druge vrline, na primer sočutnost, altruizem. Tu si – vsaj ob tako pomembnih praznikih – podaja roko s kraljico države, s tistim osebkom, ki je Anžeta Logarja premagal (če ga je?) v drugem krogu predsedniških volitev 2022. Mediji, ki jih je v očetnjavi zgolj in samo ena velika ljubezen do resnice, so prenesli prav ganljiv prizor, kako se oba poklonita delavstvu ob njegovem prazniku. Kako zveneče beseda sta premogla ob slovesnem trenutku! Takole so njune misli prenesla občila: “Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob prazniku dela opozorila na pomen sodelovanja med delavci, delodajalci in vsemi pristojnimi za blaginjo vseh. Premier Robert Golob pa je pozval ljudi, naj se dejavno vključijo v družbeno dogajanje.”

Seveda je moral princ z Gregorčičeve v Ljubljani (sedež vlade) pozvati ljudi, naj se dejavneje vključijo v družbeno dogajanje, če pa on sam v njem sodeluje precej manj, iz objektivnih razlogov pač. Če si zaljubljen, se ne boš ukvarjal z ničemer drugim kot s predmetom svoje ljubezni. Zakaj bi tudi se? To je železna logika.

Solidarna predsednica

Zato pa je bila naša predsednica toliko bolj solidarna. Njo najbolj pretrese, ko sliši, da blaginja ni dostopna vsem, temveč samo izbranim. Tako smo jo slišali govoriti. Zato je potrebna solidarnost, sodelovanje. Tu bi ZDA vnovič našpičile ušesa, kajti tako rekoč pred očmi se jim rojeva še en fantazijski lik. Politika, ki govori točno to, kar njegova dejanja zanikajo. In to v istem trenutku, kot da bi ne šlo za eno, temveč za dve ločeni osebi. En tak primer so onkraj luže že opazili.

Ko je namreč naša Nataša švrkala enega najbolj imenitnih umov v domačiji, dvojnega doktorja najbolj prestižnih univerz na svetu (Harvard), češ da ima espe, s pomočjo katerega poučuje, ni o ikoni slovenske pravne stroke povedala dosti. Pač pa je opozorila nase: namreč, prav zanjo velja tisto, kar očita Jakliču: da je njen odvetniški status težko združljiv s poklicem, ki ga sedaj opravlja. Kako pravi pregovor: ujemite tatu!.. več na Požareport.

* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator televizijskih oddaj Ura moči in Faktor)

Portal24; Foto: Vlada RS