Romunsko sodišče potrdilo prepoved kandidature Georgescuja
Romunsko vrhovno sodišče je v torek, 11. marca 2025, soglasno zavrnilo pritožbo desnega politika Călina Georgescuja, s čimer je dokončno potrdilo prepoved njegove kandidature na ponovljenih predsedniških volitvah, predvidenih za 4. maj. Odločitev, ki je ni mogoče izpodbijati, je sprožila burne odzive po državi, vključno s protesti v Bukarešti, kjer so se zbrali privrženci Georgescuja in vzklikali gesla, kot sta »svoboda« in »lopovi«. Sodišče bo svojo obrazložitev objavilo pozneje, medtem ko so romunske desne stranke ostale z zgolj štirimi dnevi časa za iskanje novega kandidata pred iztekom roka za prijavo, ki poteče 15. marca.
Georgescu, znan po svojih populističnih stališčih, nenaklonjenih Evropski uniji in naklonjenih Moskvi, je lani presenetljivo zmagal v prvem krogu predsedniških volitev, a je ustavno sodišče izid razveljavilo zaradi suma ruskega vmešavanja. Njegova kandidatura je bila nato prejšnji mesec zavrnjena zaradi obtožb o manipulaciji družbenih medijev, lažnih izjavah o financiranju kampanje, goljufivi uporabi digitalnih tehnologij in celo spodbujanju fašističnih organizacij, piše The Guardian. Georgescu vse očitke zanika, njegovi podporniki pa trdijo, da gre za politično zaroto zoper njega.
Protesti in razočaranje med Georgescujevimi privrženci
Pred sodiščem v Bukarešti se je zbralo več sto protestnikov, ki so z romunskimi zastavami v rokah izražali svoje nezadovoljstvo. 57-letna ekonomistka Ana Florescu je za medije dejala, da Romunija »ni več demokracija« in da so Georgescuja »ukradli« ljudem. Po njenem mnenju so glavne politične stranke, ki so državo vodile po padcu komunizma leta 1989, izgubile zaupanje javnosti zaradi številnih napak. Podobno meni 63-letni inženir Gabriel Feraru, ki je prepričan, da se politični razred boji Georgescuja, saj ogroža njihov »koruptivni sistem«. Feraru je napovedal, da bo bojkotiral ponovljene volitve, če skrajna desnica ne bo podprla novega kandidata.
Georgescu je po razsodbi svoje privržence pozval, naj pri glasovanju »sledijo svoji vesti«, in v objavi na družbenih medijih ostro kritiziral odločitev sodišča. V angleščini in francoščini je zapisal, da Romunija pod vplivom Bruslja in Francije postaja »majhna, pokvarjena in pod diktaturo«, medtem ko »Amerika spet postaja velika«. Njegove izjave so dodatno podžgale razpravo o vplivu tujih sil na romunsko politiko.
Skrajna desnica pred izzivom: kdo bo nadomestil Georgescuja?
Prepoved Georgescujeve kandidature je desne stranke, kot sta Zavezništvo za zvezo Romunov (AUR) in Stranka mladih (POT), postavila pred težko nalogo. Stranki, ki skupaj obvladujeta približno tretjino sedežev v parlamentu, imata do petka čas, da se dogovorita o zamenjavi. Predsednik AUR George Simion je odločitev sodišča označil za »sramotno« in napad na romunsko demokracijo. Medtem so nekateri protestniki, kot 52-letni taksist Ionel Popa, napovedali, da bodo glasovali za kogarkoli, ki bo nasprotoval establišmentu, saj so siti ponavljajočih se političnih obrazov.
Georgescu, ki je pred novembrskimi volitvami užival le enomestno podporo, je s svojimi kontroverznimi stališči – med drugim je hvalil ruskega predsednika Vladimirja Putina, zanikal obstoj covida-19 in poveličeval romunske fašistične voditelje – hitro pridobil pozornost. Ankete pred majskimi volitvami so mu napovedovale okoli 40 odstotkov glasov, kar je še povečalo napetosti v državi.
Odločitev romunskih oblasti je naletela na ostre kritike iz tujine. Ameriški podpredsednik JD Vance je razveljavitev prvega kroga volitev označil za znak, da Romunija ne deli ameriških vrednot, milijarder Elon Musk pa se je na družbenih omrežjih vprašal, »kako lahko sodnik konča demokracijo v Romuniji«. Moskva, ki zanika povezave z Georgescujem, je medtem volitve brez njega označila za »nelegitimne«, Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov pa je romunske odločitve opisal kot »kršitev demokratičnih norm«.
