Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, v javnosti znanega kot t. i. Šutarjev zakon, ki je omogočal izvršbe na denarno socialno pomoč. Postopek je bil sprožen na pobudo Varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek.
Varuhinja je odločitev pozdravila in poudarila, da ta potrjuje argumente, ki jih je njen urad izpostavil že ob vložitvi zahteve. Po njeni oceni škodljive posledice, ki bi jih povzročili nadaljnji rubeži denarne socialne pomoči, pretehtajo nad posledicami začasnega zadržanja zakonske ureditve, saj gre za sredstva, namenjena preživetju posameznikov in družin v stiski.
Ob tem je opozorila, da država lahko počaka s tovrstnimi posegi do končne presoje ustavnosti, medtem ko potrebe socialno ogroženih ne dopuščajo odlašanja. Od ustavnega sodišča pričakuje tudi, da bo v nadaljevanju postopka čim prej vsebinsko odločilo o ustavnosti izpodbijane ureditve, kar bo pomembno za razumevanje varstva človekovega dostojanstva in pravice do socialne varnosti.
Poseg v življenjski minimum
„Odločitev Ustavnega sodišča pozdravljam. Pritrdilo je našim argumentom, da država lahko počaka s poseganjem v življenjski minimum ljudi do njegove dokončne odločitve, potrebe socialno ogroženih pa ne morejo čakati. S tem je Ustavno sodišče sprejelo našo argumentacijo, da ureditev, ki dopušča izvršbo na minimalne socialne prejemke namenjene preživetju, lahko povzroči težko popravljive ali nepopravljive posledice za posameznika. V javnem interesu pa je, da Ustavno sodišče čim prej tudi vsebinsko odloči,“ je poudarila.
Pobude iz prakse
Varuhinja je zahtevo za oceno ustavnosti vložila 13. februarja 2026, pri čemer je predlagala tudi začasno zadržanje izvajanja določbe in prednostno obravnavo zadeve. Pri tem je izhajala iz številnih pobud državljanov iz različnih delov Slovenije, ki so opozarjali na konkretne posledice izvršb na denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč.
Kot je navedla, so med prizadetimi predvsem starejši, enostarševske družine, družine z več otroki, invalidi oziroma osebe z oviranostjo, kronični bolniki, posamezniki s težavami v duševnem zdravju, brezdomne osebe in ljudje brez socialne mreže. Skupno jim je, da so pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb v veliki meri odvisni od socialnih transferjev.
Varuhinja je ob tem ocenila, da bi nadaljnje izvrševanje 8. člena zakona lahko povzročilo nove težko popravljive posledice za posameznike, ki so na robu preživetja. Zato je poleg presoje ustavnosti predlagala tudi začasno zadržanje izvajanja zakona.
