Rusija bi 300 milijard dolarjev zamrznjenega premoženja lahko priznala kot del ukrajinske vojne poravnave

ByAna Koren

21. februarja, 2025 , , , ,
Ukrajinska vojna/fotografija je simbolna [Foto: Pexels]

Rusija bi 300 milijard dolarjev zamrznjenega premoženja lahko priznala kot del ukrajinske vojne poravnave

Rusija bi lahko priznala 300 milijard dolarjev zamrznjenega državnega premoženja kot del poravnave v ukrajinski vojni, poroča Reuters, ki se sklicuje na tri anonimne vire. Po več kot dveh letih konflikta, ki je opustošil vzhodno Ukrajino in povzročil ogromno humanitarno krizo, se zdi, da se Moskva in Zahod počasi premikata proti pogovorom o miru. Predlog, ki ga Rusija morda obravnava, vključuje uporabo teh sredstev za obnovo Ukrajine, a z določenimi pogoji, ki odražajo interese Kremlja. Medtem ko so pogajanja še v zgodnji fazi, bi takšen korak lahko nakazal pripravljenost Rusije na kompromise.

Zamrznjena sredstva, ki so večinoma v obliki evropskih, ameriških in britanskih državnih obveznic, so bila blokirana leta 2022, in sicer kot odgovor Zahoda na rusko invazijo v Ukrajino. ZDA in njihovi zavezniki so takrat prepovedali transakcije z rusko centralno banko in finančnim ministrstvom, s čimer so želeli omejiti finančne zmožnosti Moskve za nadaljevanje vojne. Zdaj se pojavlja ideja, da bi lahko ta denar, ki znaša med 300 in 350 milijardami dolarjev, postal ključni del mirovnega sporazuma.

Začetek pogovorov med Rusijo in ZDA

Prvi osebni pogovori med Rusijo in Združenimi državami o koncu vojne so potekali 18. februarja 2025 v Savdski Arabiji. Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta izrazila upanje na skorajšnje srečanje, kar nakazuje možnost nadaljnjega dialoga. Čeprav Reuters ni mogel potrditi, ali je bila uporaba zamrznjenih sredstev tema teh pogovorov, viri pravijo, da Moskva razmišlja o tem kot o potencialni rešitvi. Rusija naj bi vztrajala, da se del sredstev nameni obnovi petine ukrajinskega ozemlja, ki ga nadzorujejo njene sile, kar odraža njene ozemeljske zahteve.

Medtem Ukrajina ostaja nepopustljiva pri svojih pogojih: zahteva umik ruskih sil z vsega svojega ozemlja in varnostna jamstva Zahoda. Trumpova administracija je te cilje označila za “iluzorne”. Slednje pa kaže na razhajanja med Kijevom in Washingtonom. Dodatno zapletenost prinašajo interese ZDA glede dostopa do ukrajinskih mineralov, ki bi lahko bili del širšega dogovora.

Ogromni stroški obnove in ruske zahteve

Vojna je v Ukrajini pustila katastrofalne posledice: vzhodna območja so močno poškodovana, na več sto tisoč vojakov je mrtvih ali ranjenih, milijoni prebivalcev pa so zbežali v tujino. Svetovna banka je lani ocenila, da bo obnova stala 486 milijard dolarjev, kar presega vrednost zamrznjenih ruskih sredstev. Rusija vidi priložnost, da del teh stroškov preloži na zamrznjeni denar, a pod svojimi pogoji. Poleg financiranja območij pod njenim nadzorom Moskva zahteva umik ukrajinskih sil z ozemelj, ki jih smatra za svoja, ter opustitev ukrajinskih ambicij po članstvu v Natu.

Skupina G7 je leta 2023 izjavila, da ruska sredstva ostanejo zamrznjena, dokler Moskva ne plača za povzročeno škodo. Trump je nakazal drugačen pristop, saj si želi Rusijo vrniti v G7, kar bi lahko olajšalo dialog. Vendar guvernerka ruske centralne banke Elvira Nabiullina trdi, da o odmrznitvi rezerv ni bilo pogovorov, Rusija pa je predhodno takšne načrte označila za “rop”.

Evropski pomisleki in razdelitev sredstev

Evropa, ki nadzoruje večino zamrznjenih sredstev, ostaja previdna. Tiskovna predstavnica Evropske komisije Anitta Hipper je poudarila, da o Ukrajini in EU ni mogoče odločati brez njune vključenosti. Analitik Renaissance Capital Oleg Kouzmin opozarja, da bi razlike med ZDA in Evropo otežile dogovor, saj bi Evropa morala podpreti ameriško politiko dialoga z Rusijo – scenarij, ki ga vidi kot malo verjetnega.

V Moskvi krožijo ideje o razdelitvi sredstev. Ena od možnosti je, da bi dve tretjini šli za obnovo Ukrajine pod mirovnim sporazumom, preostanek pa za ozemlja pod ruskim nadzorom. Drugi viri pravijo, da je razdelitev še nedorečena, a poudarjajo pomen pogodb za obnovo, ki bi lahko koristile ruskim interesom. Zahodni uradniki, zlasti v Nemčiji in Evropski centralni banki, svarijo pred pravnimi in ekonomskimi tveganji zaplembe sredstev, ki bi lahko oslabili evro kot rezervno valuto.

Portal24; Foto: Pexels