Rusija ostaja največja kitajska dobaviteljica surove nafte
Julij je prinesel nove podatke glede dobav surove nafte na Kitajsko, pri čemer je Rusija ohranila vlogo največje kitajske dobaviteljice. Kljub manjšemu padcu v primerjavi z rekordnimi ravnmi in nižjim cenovnim popustom, ki ga je uvedla Rusija, ter večjemu domačemu povpraševanju, ki vpliva na ruski izvoz, so ruske dobave surove nafte na Kitajsko julija znašale 8,06 milijona metričnih ton ali 1,9 milijona sodov na dan. To predstavlja 13-odstotno medletno povečanje, kar je pomembna rast kljub izzivom na trgu.
Savdska Arabija se je soočala s padcem dobav surove nafte na Kitajsko, saj so julija zabeležili 14-odstotno letno in 31-odstotno mesečno zmanjšanje na 5,65 milijona ton. To kaže na premike v dinamiki dobaviteljev nafte na Kitajskem.
Vzporedno s temi spremembami pa se je pojavila tudi nova trendovska usmeritev. Kljub zahodnim sankcijam in omejitvam cen se je cena ruske nafte ESPO začela približevati tržnim vrednostim. Rast povpraševanja iz Indije in Kitajske je prispevala k zmanjšanju cenovnih popustov, ki so bili posledica sankcij. Cena ESPO nafte v juliju se je gibala 5 do 6 dolarjev pod referenčno vrednostjo na londonskem trgu, kar je v primerjavi z 8,50 dolarja popusta, ki je bil dodeljen za dobavo marca.
Strokovnjaki pa opozarjajo na razvojno spremembo, ki jo bo prineslo domače rusko povpraševanje. Pričakuje se, da bo povečano povpraševanje v Rusiji vplivalo na skupno zmanjšanje ruskega izvoza. Pošiljke iz zahodnih ruskih pristanišč so julija upadle za 18 odstotkov na mesečni ravni, kar odraža obnovljeno potrebo po lokalni predelavi nafte v rafinerijah. Ta premik kaže na vedno bolj pomembno vlogo domačega povpraševanja pri oblikovanju tržnih trendov na področju nafte.
