Rusija zmanjšuje prisotnost v Siriji, vendar ne zapušča svojih ključnih oporišč
Rusija zmanjšuje svojo vojaško prisotnost na frontnih črtah v severni Siriji in alavitskih gorah, vendar ostaja zvesta svojim strateškim interesom v regiji. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na štiri sirske uradnike, Rusija po strmoglavljenju predsednika Bašarja al Asada ne zapušča svojih ključnih oporišč, letalske baze Hmeimim in pomorskega objekta Tartous. Bazi ostajata ključni za ohranitev ruskega vpliva v regiji in širše.
Po besedah sirskih vojaških in varnostnih virov, ki so tesno povezani z rusko vojsko, Moskva s frontnih linij umika svoje sile in težko vojaško opremo. Prav tako so iz Sirije odpoklicani visoki častniki iz Asadove vojske, ki so sodelovali z Rusi. Kljub temu pa viri zatrjujejo, da Rusija nima namena zapustiti svojih dveh glavnih oporišč v državi. Kot je pojasnil višji sirski vojaški častnik, gre za taktično prerazporeditev, ki sledi trenutnim razmeram na terenu.
Satelitski posnetki iz baze Hmeimim kažejo na premike ruske logistike. Na fotografijah so bila vidna tovorna letala Antonov AN-124, ki so med največjimi na svetu, in se pripravljajo na prevoz opreme. V soboto je eno od teh letal po navedbah sirskega varnostnega uradnika odletelo proti Libiji.
Komunikacija z novimi oblastmi v Siriji
Rusija že vodi pogovore z novo začasno upravo v Siriji, a uradniki opozarjajo, da vprašanje prihodnosti ruskih baz še ni razrešeno. Višji uporniški uradnik je za Reuters pojasnil, da bo o tem odločalo sirsko ljudstvo. Moskva medtem ohranja odprte komunikacijske kanale in spremlja razmere.
Kremelj je v izjavi poudaril, da je prihodnost ruskih oporišč v Siriji predmet razprav z novimi oblastmi. Ruski uradnik, ki je želel ostati anonimen, je poudaril, da se Rusija iz svojih baz ne umika, temveč prilagaja svojo prisotnost novim razmeram.
Rusija in Sirija imata dolgo zgodovino sodelovanja, ki sega v obdobje hladne vojne. Moskva je že leta 1944 priznala sirsko neodvisnost, kar je postavilo temelje za zavezništvo, ki je preživelo desetletja. Tartous in Hmeimim igrata ključno vlogo v ruski globalni vojaški strategiji. Pomorsko oporišče Tartous je edino rusko središče za popravila in logistiko v Sredozemlju, letalska baza Hmeimim pa je ključna za operacije v Siriji in Afriki.
Poleg teh baz ima Rusija v Siriji tudi signalne postaje, ki so skupaj s sirskimi postajami omogočale prisluškovanje. Tartous je bil zgrajen leta 1971, po ruskem posredovanju v državljanski vojni pa je Moskva leta 2017 dobila brezplačen najem za obdobje 49 let.
Opazovanja na terenu
Premiki ruskih sil so opazni tudi na cestah, ki povezujejo Hmeimim in Tartous. Reutersov novinar je poročal o ruskih konvojih bojnih in logističnih vozil, ki se premikajo proti letalski bazi. Na terenu so prisotne tudi tehnične težave – eno od vozil se je pokvarilo, kar je zahtevalo popravilo.
Ruski vojaki v bazi Hmeimim ostajajo aktivni, prav tako so na satelitskih posnetkih vidna ruska plovila, privezana v bližini Tartousa. Ti posnetki prikazujejo dve fregati z vodenimi izstrelki in podporno plovilo, kar nakazuje, da Rusija ostaja vojaško prisotna v regiji.
Odzivi na prisotnost ruskih sil v Siriji so različni. Medtem ko nekateri vidijo Rusijo kot stabilizacijski dejavnik, drugi menijo, da gre za tuje posredovanje, ki posega v suverenost Sirije. Ali Halloum, prebivalec Latakije, je za Reuters povedal: “Ne glede na to, ali nas je zatirala ruska, iranska ali katerakoli druga vlada, si ne želimo tujega posredovanja.”
Medtem ruski predsednik Vladimir Putin ostaja ključen akter v regiji. Leta 2015 je rusko posredovanje rešilo režim Bašarja al Asada pred propadom, kar je okrepilo vlogo Moskve v regiji. Po nedavnih dogodkih, ko je Asad pobegnil iz države z rusko pomočjo, Putin ohranja vpliv na prihodnji razvoj razmer v Siriji.
Portal24; Foto: Pixabay/ArtTower/fotografija je simbolna
