Ruska hibridna vojna: Grožnja, ki je Zahod ne vidi
Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 svetovne novice skoraj vsakodnevno poročajo o vojnih dogodkih. V senci teh poročanj odvija še ena vojna, ki prejema manj pozornosti, a je prav tako nevarna za stabilnost Zahoda. Gre za tako imenovano “hibridno vojno”, ki jo Rusija vodi proti Zahodu. Strokovnjakinja za vzhodno Evropo Franziska Davies opozarja, da ta vojna ni usmerjena zgolj proti določenim državam, temveč proti samemu demokratičnemu modelu Zahoda.
Hibridna vojna je izredno težko opredeljiva, saj vključuje vrsto dejanj, ki ne vključujejo neposrednih vojaških spopadov, a so vseeno namenjena destabilizaciji in oslabitvi Zahoda. Ta prikrita dejanja, kot so kibernetski napadi, dezinformacijske kampanje in napadi na ključne posameznike, imajo skupni cilj – oslabiti vpliv Zahoda in omogočiti Rusiji uveljavitev njenih interesov brez spoštovanja mednarodnih pravil.
Primeri hibridnega vojskovanja
Eden izmed očitnih primerov ruskega hibridnega vojskovanja je nedavna zarota za umor generalnega direktorja Rheinmetalla, nemškega proizvajalca orožja, ki dobavlja opremo Ukrajini. Ta načrt, ki ga je prvi razkril CNN, je le eden izmed mnogih napadov, usmerjenih proti evropskim obrambnim podjetjem. Franziska Davies izpostavlja, da Rusija želi Evropo, kjer bi lahko uveljavila svojo oblast s silo in brez omejitev, ki jih postavljajo mednarodna pravila.
Pomemben del ruske hibridne vojne so tudi spletne dezinformacije, ki so namenjene destabilizaciji Zahoda. Tapio Pyysalo, vodja mednarodnih odnosov pri Evropskem centru za boj proti hibridnim grožnjam, opozarja, da so vsi prebivalci tarče teh kampanj. Pred evropskimi volitvami so bile sprožene koordinirane proruskih kampanje, kampanje proti cepivom in LGBTQ skupnosti na družbenih omrežjih.
Nizozemski raziskovalni inštitut Trollrensics je odkril, da je velika kampanja dezinformacij v Nemčiji podpirala skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). Sumijo, da so za temi kampanjami proruski krogi, kar še dodatno potrjuje trditev, da Rusija sistematično uporablja dezinformacije za destabilizacijo zahodnih družb.
Potreba po večji pripravljenosti in zakonodajni okrepljenosti
Kljub temu, da so evropske države od ruske priključitve Krima leta 2014 izboljšale svoje varnostne ukrepe proti hibridnim napadom, strokovnjaki opozarjajo, da bi bila izmenjava informacij med državami ključna za še boljšo pripravljenost. Pyysalo poudarja, da bi morale demokratične države okrepiti svojo zakonodajo, da bi zaprle vrzeli, ki jih hibridni akterji izkoriščajo.
Strokovnjaki opozarjajo, da lahko vsak posameznik pripomore k boju proti dezinformacijam. Pomembno je, da ljudje prepoznajo lažne novice in jih ne širijo naprej. Dr. Frank Sauer, strokovnjak za varnostno politiko, pojasnjuje, da dezinformacijske kampanje pogosto sledijo enakim vzorcem, kar omogoča njihovo prepoznavanje.
Za prepoznavanje dezinformacij je ključnega pomena preveriti, ali druge neodvisne medijske hiše potrjujejo določene informacije, in preveriti vir novice. Ukrajinsko ministrstvo za obrambo svetuje, da se preverijo uporabniška imena in fotografije profilov na družbenih omrežjih, saj so ti pogosto naključne kombinacije številk in starih slik.
Pripravljenost na hibridne napade in izredne razmere
Hibridni napadi lahko presegajo spletno sfero in segajo na področje kritične infrastrukture. Pyysalo opozarja, da bi lahko Rusija napadla ključne infrastrukture v Evropi, podobno kot je napadala energetske vire v Ukrajini. Zato svetuje prebivalstvu, da je pripravljeno na morebitne motnje pri dobavi kritičnih storitev.
V Nemčiji je najhujši možni scenarij popoln izpad električne energije. Na slednje pa večina prebivalstva ni pripravljena. Nemški urad za civilno zaščito je zato pripravil sezname oskrbe in svetuje ljudem, naj imajo zaloge hrane za deset dni in dovolj vode. Poleg tega je pomembno imeti pripravljen komplet prve pomoči in pomembne dokumente, ki jih je mogoče hitro vzeti s seboj v nujnih primerih.
Gradnja civilne odpornosti kot prioriteta
Strokovnjaki poudarjajo, da je poleg krepitve vojske potrebno vlagati tudi v krepitev civilne odpornosti. Nemški varnostni strokovnjak Sauer pojasnjuje, da je treba organizirati skupnosti tako, da bodo v nujnih primerih ljudje sposobni pomagati pri organizaciji osnovnih življenjskih potrebščin, kot so tople odeje, generatorji električne energije in hrana.
Poleg zunanjih napadov je tudi podnebna kriza lahko vzrok za izredne razmere. Zato Sauer poudarja, da moramo kot družba vlagati tako denar kot čas v krepitev civilne zaščite. Pomembno je, da državljani sodelujejo z organizacijami, kot so gasilci, Rdeči križ ali civilna zaščita, da bi bili pripravljeni na vse vrste izrednih razmer.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels
