Sanacija: Nekatera dela možna brez gradbenega dovoljenja

ByAna Koren

15. septembra, 2023 , ,

Obnova po poplavah: Nekatera dela možna brez gradbenega dovoljenja

Ministrstvi, pristojni za prostor in kmetijstvo, sta pripravili pregled zakonskih določb, ki se nanašajo na sanacijo objektov, zagotavljanje zemljišč in upravičenosti do državnih sredstev za pomoč po ujmah. Vlada je sporočila, da je treba razlikovati med sanacijo objektov, ki bodo ostali na istih mestih, in nadomestitvijo objektov, ki jih ni več ali so bili tako poškodovani, da njihova sanacija na mestu ni mogoča. Objekti, ki ne morejo biti sanirani na mestu, se bodo nadomestili z novogradnjo na novi lokaciji.

Gradbeni zakon in interventna novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč dopuščata nujne začasne objekte, ki se lahko postavijo na podlagi sklepa vlade ali občinskega sveta za največ tri leta, brez upoštevanja prostorskih aktov ali drugih predpisov, na primer vodarskih. Možna so tudi vzdrževalna dela brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje, kar omogoča sanacijo objektov brez konstrukcijskih poškodb, na primer zamenjavo podov, ometov in instalacij.

Poleg tega se lahko brez gradbenega dovoljenja in prijave začetka gradnje opravljajo tudi vzdrževalna dela v javno korist za obnovo gospodarske javne infrastrukture, kot so nadomestitvena gradnja cest, energetskih objektov, vodovodov in kanalizacij. Manjše rekonstrukcije, ko se poškodbe nanašajo le na posamezne konstrukcijske elemente, so mogoče na podlagi mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, brez gradbenega dovoljenja ali prijave začetka gradnje.

Nujna rekonstrukcija omogoča tudi spreminjanje objekta

Nujna rekonstrukcija po gradbenem zakonu pomeni vrnitev objekta v prvotno stanje z začetkom v treh mesecih po nesreči samo z izjavo pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva in prijavo začetka gradnje ter uporabnim dovoljenjem po izvedenih delih le na podlagi projekta izvedenih del. Po interventnem zakonu pa nujna rekonstrukcija dopušča tudi spreminjanje objekta glede lege, gabaritov in videza, v okvirih dopustnih manjših odstopanj po gradbenem zakonu, če se izdela projekt za izvedbo in pridobi vodno soglasje, dela pa se začnejo do 31. julija 2024.

Iskanje nadomestnih zemljišč

V situacijah, ko zazidljivih zemljišč ni na voljo, imajo občine možnost sprejema občinskih podrobnih prostorskih načrtov za obnovo, znanih kot OPPN za obnovo. V procesu priprave teh načrtov bodo občine izvedle inventuro nepozidanih zazidljivih zemljišč na svojem območju in pripravile ustrezne strokovne podlage, kot so tiste, ki se nanašajo na poplavno varnost, plazljivost in urbanistično zasnovo. Interventni zakon pa je uvedel začasni ukrep, ki državi omogoča, da v soglasju z lastnikom kupi kmetijsko zemljišče, ne da bi bilo potrebno vzpostaviti nadomestno kmetijsko zemljišče, kar običajno zahteva zakon o kmetijskih zemljiščih.

Državna pomoč občinam in posameznikom za obnovo objektov in infrastrukture

Interventni zakon določa, da je iz državnega proračuna možno izplačati pomoč občinam, ki morajo obnoviti objekte in infrastrukturo v lasti ali upravljanju občine, ter posameznikom, ki so doživeli škodo na stanovanjskih ali poslovnih objektih, v katerih prebivajo ali jih uporabljajo za svoje dejavnosti. Za ocenjevanje škode je odgovorna občina.

Občine imajo pravico do pomoči ne samo za obnovo stavb in infrastrukture, ampak tudi za nakup in komunalno urejanje stavbnih zemljišč, ki bodo služila kot nadomestilo za objekte, prizadete v naravni nesreči. To velja le, če občina brezplačno prenese nova zemljišča upravičencem, ti pa v zameno brezplačno prenesejo svoja obstoječa ogrožena stavbna zemljišča v last države. Poleg tega lahko občine prejmejo sredstva iz proračuna tudi za kritje stroškov začasnega nadomestnega bivanja izseljenih oseb ter za saniranje plazov.

Delna povrnitev stroškov za sanacijo naseljenih stavb

Posamezniki lahko pridobijo delno povračilo stroškov za sanacijo stavb, naseljenih na dan nesreče ali v katerih so izvajali dejavnosti. Povračilo je odvisno od vrste stavbe, zavarovanja in ali je stavba v najemu ali lasti. Povračilo za stanovanjske stavbe je največ šestdeset odstotkov (zavarovane) ali štirideset odstotkov (nezavarovane) stroškov obnove, za stavbe v najemu pa štirideset odstotkov ali trideset odstotkov.

Za poslovne objekte je povračilo štirideset odstotkov (če je izplačana zavarovalnina vsaj šestdeset odstotkov škode) ali trideset odstotkov (nezavarovane), za objekte v najemu pa dvajset odstotkov ali deset odstotkov.

Občine lahko pridobijo sredstva za lastnike ali stanovalce z nizkimi dohodki, ki ne morejo pridobiti posojila, pod pogojem, da lastniki dovolijo vpis hipoteke.

Za kulturne spomenike ali objekte na zavarovanih območjih je možno pridobiti vsa potrebna sredstva za obnovo.

Gospodarski objekti na kmetijah, za katere je izplačana zavarovalnina vsaj štirideset odstotkov škode, so upravičeni do največ šestdeset odstotkov povračila stroškov obnove, vendar skupna pomoč ne sme presegati osemdeset odstotkov sredstev, potrjenih za obnovo objekta s strani komisije za odpravo posledic nesreč.

vir Foto: STA Portal24