Sara Logar, dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, v svoji tokratni kolumni razmišlja o ciklih narave, notranji rasti in modrosti spremembe. Poletje, čas svetlobe in topline, nas opominja, da je tudi v trenutkih največje dejavnosti pomembno najti stik s sabo. Vstop v poletni solsticij nas tako ne povabi le k praznovanju življenja, temveč tudi k poglobljenemu razmisleku – o sebi, o minljivosti in o neizogibni, a dragoceni resnici življenja: edina stalnica je sprememba.
Ne vem, ali ste se že kdaj resnično ustavili in razmišljali o ritmu letnih časov, o tem, kako narava diha skozi svoje cikle. Zame je bila prelomna točka čas korone, ko sem prvič zares videla in občutila kako lepa je narava, kako zelo posebno pomlad smo imeli tisto obdobje. Takrat se je za marsikoga veliko spremenilo, nekaj premaknilo in verjetno je vse to bilo z nekim namenom.
Ogromno je bilo notranjih bitk, ampak tudi veliko uvidov in novega razumevanja. In od takrat naprej sem začela na naravo zares gledati na drugačen način. Včasih res nisem marala jeseni in zime in sem si želela, da se poletje ne bi nikoli končalo. Ampak zdaj vsak letni čas pozdravljam z navdušenjem, ker vsak letni čas prinaša spremembo. In sprememba je edina stalnica v našem življenju.
V naravi ni nič stalno, vse je v nenehnem toku. Tako kot se izmenjujejo letni časi, dan in noč, življenje in smrt, tako smo tudi ljudje del tega cikličnega gibanja. Sprememba je naravni zakon, ne motnja, temveč sam tok življenja. Čeprav so spremembe pogosto neprijetne ali strašljive, v sebi nosijo možnost rasti. Ko nekaj odide, se ustvarja prostor za nekaj novega.
Vse, kar je živo, se nenehno spreminja
Vse, kar je živo, se nenehno spreminja, počasi, neopazno ali sunkovito in boleče. Narava nas to uči vsak dan: listi poganjajo in odpadajo, voda teče in se nikoli ne vrne v isti obliki, telo raste, dozoreva in se stara. V vzhodnih tradicijah, kot sta taoizem in budizem, je to načelo sprejeto kot nekaj temeljnega, nič ni trajno, nič ni nespremenljivo, vse je v toku. Ko to razumemo, se lahko začnemo učiti največje notranje umetnosti: prenehati se oklepati.
Oklepamo se predstav, vlog, odnosov, dosežkov, celo lastnega jaza, ker si želimo varnosti in nadzora. A življenje ni linearna črta, temveč spirala. Ko skušamo ustaviti tok, trpimo. Ko se mu odpremo, pa pridobimo nekaj veliko dragocenejšega od nadzora-zaupanje. Zaupanje v to, da je sprememba naravna, in da imamo v sebi moč, da ji sledimo, ne kot žrtev, ampak kot del nje.
Poletje je odličen simbol spremembe, iz spomladanskega zagona preidemo v obdobje dejavnosti, a se že začnejo počasi pojavljati zametki notranjega obrata vase. Poletni solsticij je prelomna točka, kjer navidezni vrhunec (največ svetlobe) pomeni tudi začetek počasnega vračanja k temi. Trenutek, ko smo povabljeni k praznovanju življenja, hkrati pa k modri pripravi na počasno vračanje vase in iskanje notranjega ravnovesja.
Solsticij
Tako nas narava uči, da tudi v trenutkih moči ne smemo pozabiti na cikličnost. Zato ni le čas dejavnosti, temveč tudi idealna priložnost za notranjo refleksijo: kaj smo v prvi polovici leta ustvarili, kam smo usmerjali svojo energijo, in kako lahko zdaj, s toplino in zavestjo, začnemo zoreti tudi znotraj sebe.
Še posebno dnevi pred in po solsticiju, ki ga praznujemo okrog 21.6 so lahko zelo intenzivni. Največkrat lahko občutimo večjo utrujenost, jezo, žalost, zmedenost, za trenutek se nam lahko zdi da ne vemo več kdo smo, kam spadamo in kaj je sploh smisel vsega kar počnemo v življenju. Zato je tako pomembno, da se za trenutek vstavimo, si vzamemo nekaj ur ali nekaj dni za počitek, za ponovno povezovanje.
Verjetno se s tem ko se vedno bolj vračamo k naravi, s tem ko se zavedamo cikličnosti in sprememb razširja tudi naša zavest in življenje dobiva nove razsežnosti. Narava je res naša največja učiteljica. Toliko se lahko naučimo že samo iz tega, da jo pozorno opazujemo. Sprejeti naravo sprememb pomeni tudi sprejeti lepoto minljivosti. Nič ne traja večno in ravno zato ima vsak trenutek vrednost.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
